|
+PRILOGA I |
PRILOGA I
PRILOGA I KAPITALSKA USTREZNOST Izračun dopolnilnih zahtev o kapitalski ustreznosti za regulirane osebe v finančnem konglomeratu iz člena 6(1) se opravi skladno s tehničnimi načeli in eno izmed metod, opisanih v tej prilogi. Brez poseganja v določbe naslednjega odstavka države članice dovolijo svojim pristojnim organom, če ti prevzamejo vlogo koordinatorja posameznega finančnega konglomerata, da se po posvetovanju z drugimi ustreznimi pristojnimi organi in konglomeratom odločijo, katero metodo bo uporabljal ta finančni konglomerat. Države članice lahko zahtevajo, da se izračun opravi po točno določeni metodi izmed metod, opisanih v tej prilogi, če je na čelu finančnega konglomerata regulirana oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov v tej državi članici. Če na čelu finančnega konglomerata ni regulirana oseba v smislu člena 1, države članice odobrijo uporabo katere koli metode, opisane v tej prilogi, razen v primeru, da so ustrezni pristojni organi v eni državi članici, saj takrat ta država članica lahko zahteva uporabo ene izmed metod. I. Tehnična načela 1. Obseg in oblika izračuna dopolnilnih zahtev o kapitalski ustreznosti Če je oseba hčerinsko podjetje in ima solventni primanjkljaj ali teoretični solventni primanjkljaj, če gre za neregulirano osebo v finančnem sektorju, je ne glede na uporabo metode treba upoštevati celoten solventni primanjkljaj. Če je v tem primeru po mnenju koordinatorja odgovornost matičnega podjetja, ki je lastnik deleža kapitala, strogo in nedvoumno omejena na ta delež kapitala, lahko koordinator dovoli, da se solventni primanjkljaj hčerinskega podjetja upošteva v sorazmerni višini. Če med osebami v finančnem konglomeratu ni kapitalskih povezav, koordinator po posvetovanju z drugimi ustreznimi pristojnimi organi določi, kateri sorazmerni delež se bo upošteval, ob upoštevanju odgovornosti, ki izhajajo iz obstoječih odnosov. 2. Druga tehnična načela Ne glede na metodo, ki se uporabi za izračun dopolnilnih zahtev o kapitalski ustreznosti reguliranih oseb v finančnem konglomeratu, kakor je določeno v oddelku II te priloge, koordinator in, če je potrebno, drugi zadevni pristojni organi zagotovijo upoštevanje naslednjih načel:
(i)
odpraviti je treba večkratno uporabo sestavin kapitala, ki so primerne za izračunavanje lastnih virov na ravni finančnega konglomerata (večkratna uporaba sposojenega kapitala za financiranje podjetja) kakor tudi vsako neustrezno ustvarjanje lastnih virov v skupini; da bi odpravili večkratno uporabo sposojenega kapitala in ustvarjanje lastnih virov v skupini, pristojni organi smiselno uporabijo ustrezna načela, ki jih določajo ustrezni sektorski predpisi;
(ii)
do nadaljnje uskladitve sektorskih predpisov je treba zahtevano solventnost za vsak finančni sektor, ki je zajet v finančnem konglomeratu, kriti iz lastnih virov skladno z ustreznimi sektorskimi predpisi; ob primanjkljaju lastnih virov na ravni finančnega konglomerata se pri preverjanju skladnosti z dopolnilnimi zahtevami solventnosti upoštevajo samo tiste sestavine lastnih virov, ki so primerne na podlagi posameznih sektorskih predpisov (medsektorski kapital); če sektorski predpisi določajo omejitve glede upravičenosti nekaterih sestavin lastnih virov, ki se lahko štejejo kot medsektorski kapital, se te omejitve smiselno uporabljajo pri izračunavanju lastnih virov na ravni finančnega konglomerata; pri izračunavanju lastnih virov na ravni finančnega konglomerata pristojni organi upoštevajo tudi učinkovitost prenosljivosti in razpoložljivosti lastnih virov med različnimi osebami v skupini ob upoštevanju ciljev predpisov o kapitalski ustreznosti; če se pri neregulirani osebi v finančnem sektorju teoretični solventni primanjkljaj izračuna skladno z oddelkom II te priloge, teoretični solventni primanjkljaj pomeni kapitalsko zahtevo, ki bi jo taka oseba morala upoštevati po ustreznih sektorskih predpisih, kot da bi bila regulirana oseba tega finančnega sektorja; pri družbah za upravljanje zahtevana meja solventnosti pomeni kapitalsko zahtevo, kakor jo določa člen 5a(1)(a) Direktive 85/611/EGS; teoretična zahtevana solventnost mešanega finančnega holdinga se izračuna na podlagi sektorskih predpisov za najpomembnejši finančni sektor v finančnem konglomeratu. II. Tehnične metode izračunavanja Metoda 1: Metoda „računovodska konsolidacija“ Izračun dopolnilnih zahtev o kapitalski ustreznosti reguliranih oseb v finančnem konglomeratu se opravi na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov. Dopolnilne zahteve o kapitalski ustreznosti se izračunajo kot razlika med:
(i)
lastnimi viri finančnega konglomerata, izračunanimi na podlagi konsolidiranih izkazov skupine; upoštevajo se tiste sestavine kapitala, ki ustrezajo skladno z ustreznimi sektorskimi predpisi; in
(ii)
vsota zahtevanega minimalnega kapitala za vsak drug finančni sektor v skupini; zahtevani minimalni kapital za vsak finančni sektor se izračuna skladno z ustreznimi sektorskimi predpisi. Omenjeni sektorski predpisi so predvsem Direktive 2000/12/ES, naslov V, poglavje 3 za kreditne institucije, 98/78/ES za zavarovalnice in 93/6/EGS za kreditne institucije in investicijske družbe. Za neregulirane osebe finančnega sektorja, ki niso zajeti v zgornji izračun sektorsko zahtevane solventnosti, se izračuna teoretična zahtevana solventnost. Razlika ne sme biti negativna. Metoda 2: Metoda „odbitkov in združevanja“ Izračun dopolnilnih zahtev kapitalske ustreznosti reguliranih oseb v finančnem konglomeratu se izdela na podlagi računovoskih izkazov vsake osebe v skupini. Dopolnilne zahteve o kapitalski ustreznosti se izračunajo kot razlika med:
(i)
vsoto lastnih virov vsake regulirane in neregulirane osebe finančnega sektorja v finančnem konglomeratu; upoštevajo se tiste sestavine kapitala, ki ustrezajo skladno z ustreznimi sektorskimi predpisi; in
(ii)
vsoto
—
zahtevanega minimalnega kapitala za vsak reguliran in nereguliran gospodarski subjekt finančnega sektorja v finančnem konglomeratu; zahtevani minimalni kapital se izračuna skladno z ustreznimi sektorskimi predpisi, in
—
knjigovodske vrednosti udeležbe v drugih osebah v skupini.
Za neregulirane osebe finančnega sektorja se izračuna teoretična zahtevana solventnost. Lastni viri in zahtevani minimalni kapital se upoštevajo v sorazmernem deležu, kakor določa člen 6(4) in v skladu z oddelkom 1 te priloge. Razlika ne sme biti negativna. Metoda 3: „Kombinacija metod“ Pristojni organi lahko dovolijo kombinacijo metod 1 in 2. 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|