Člen 2 Opredelitve pojmov

„CNS“ pomeni CNS, kot je opredeljena v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012;

„kolegij za reševanje“ pomeni kolegij, ustanovljen na podlagi člena 4;

„organ za reševanje“ pomeni organ, ki ga v skladu s členom 3 določi država članica;

„instrument za reševanje“ pomeni instrument za reševanje iz člena 27(1);

„pooblastilo za reševanje“ pomeni katero koli pooblastilo iz členov 48 do 58;

„cilji reševanja“ pomeni cilje reševanja iz člena 21;

„pristojni organ“ pomeni organ, ki ga v skladu s členom 22 Uredbe (EU) št. 648/2012 določi država članica;

„dogodek, povezan z neizpolnitvijo obveznosti“ pomeni scenarij, v katerem je CNS ugotovila neplačilo:

„dogodek, ki ni povezan z neizpolnitvijo obveznosti“ pomeni scenarij, v katerem CNS utrpi izgubo iz katerega koli drugega razloga razen dogodka, povezanega z neizpolnitvijo obveznosti, med drugim, vendar ne izključno, zaradi poslovnega neuspeha, nepravilnosti v zvezi s skrbništvom ali naložbami, vrzeli v zakonodaji ali operativnih nepravilnosti ali goljufij, vključno z nepravilnostmi, ki so posledica kibernetskih napadov;

„načrt reševanja“ pomeni načrt reševanja CNS, pripravljen v skladu s členom 12;

„ukrep za reševanje“ pomeni odločitev, da se CNS začne reševati na podlagi člena 22, uporabo instrumenta za reševanje ali izvajanje enega ali več pooblastil za reševanje;

„klirinški član“ pomeni klirinškega člana, kot je opredeljen v točki 14 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012;

„nadrejena družba“ pomeni nadrejeno družbo, kot je opredeljena v točki 15(a) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

„CNS iz tretje države“ pomeni CNS, katere glavni sedež je v tretji državi;

„dogovor o poravnavi“ pomeni dogovor, v skladu s katerim je mogoče poravnati dve ali več terjatev ali obveznosti, ki si jih medsebojno dolgujeta CNS v postopku reševanja in nasprotna stranka;

„infrastruktura finančnega trga“ pomeni CNS, centralno depotno družbo, repozitorij sklenjenih poslov, plačilni sistem ali drug sistem, ki ga država članica opredeli in določi na podlagi točke (a) člena 2 Direktive 98/26/ES;

„mesto trgovanja“ pomeni mesto trgovanja, kot je opredeljeno v točki 4 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012;

„stranka“ pomeni stranko, kot je opredeljena v točki 15 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012;

„DSPI“ pomeni druge sistemsko pomembne institucije iz člena 131(3) Direktive 2013/36/EU;

„posredna stranka“ pomeni podjetje, ki je vzpostavilo posredne ureditve kliringa s klirinškim članom v smislu drugega pododstavka člena 4(3) Uredbe (EU) št. 648/2012;

„interoperabilna CNS“ pomeni CNS, s katero je bil sklenjen dogovor o interoperabilnosti;

„načrt sanacije“ pomeni načrt sanacije, ki ga v skladu s členom 9 pripravi in posodablja CNS;

„odbor“ pomeni upravni ali nadzorni odbor ali oboje, ustanovljen na podlagi nacionalnega prava družb in v skladu členom 27(2) Uredbe (EU) št. 648/2012;

„nadzorni kolegij“ pomeni kolegij iz člena 18(1) Uredbe (EU) št. 648/2012;

„kapital“ pomeni kapital, kot je opredeljen v točki 25 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012;

„kaskadni pristop k neplačilom“ pomeni kaskadni pristop k neplačilom v skladu s členom 45 Uredbe (EU) št. 648/2012;

„kritične funkcije“ pomeni aktivnosti, storitve ali dejavnosti, zagotovljene tretjim osebam, ki niso povezane s CNS, katerih prenehanje bi verjetno povzročilo motnje ključnih storitev v realnem gospodarstvu ali težave s finančno stabilnostjo v eni ali več državah članicah zaradi velikosti, tržnega deleža, zunanje in notranje medsebojne povezanosti, kompleksnosti ali čezmejnih dejavnosti CNS, zlasti v zvezi z nadomestljivostjo teh aktivnosti, storitev ali dejavnosti;

„skupina“ pomeni skupino, kot je opredeljena v točki 16 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012;

„povezana infrastruktura finančnega trga“ pomeni infrastrukturo finančnega trga, s katero ima CNS sklenjene pogodbene dogovore, vključno z dogovori o interoperabilnosti;

„izredna javnofinančna pomoč“ pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ali drugo javnofinančno pomoč na nadnacionalni ravni, ki bi pomenila državno pomoč, če bi bila dodeljena na nacionalni ravni, in je predvidena za ohranitev ali obnovitev sposobnosti uspešnega poslovanja, likvidnosti ali solventnosti CNS;

„finančne pogodbe“ pomeni pogodbe in sporazume, kot so opredeljeni v točki 100 člena 2(1) Direktive 2014/59/EU;

„običajni insolvenčni postopki“ pomeni skupne insolvenčne postopke z delno ali popolno prodajo dolžnikovega premoženja in imenovanjem likvidacijskega upravitelja ali upravitelja, ki se običajno uporabljajo za CNS v skladu z nacionalnim pravom, ne glede na to, ali so specifični za te institucije ali pa se splošno uporabljajo za katero koli fizično ali pravno osebo;

„lastniški instrumenti“ pomeni delnice, druge instrumente, s katerimi se prenese lastništvo, instrumente, ki jih je mogoče konvertirati v delnice ali druge lastniške instrumente ali ki dajejo pravico za njihovo pridobitev, in instrumente, ki predstavljajo deleže v delnicah ali drugih lastniških instrumentih;

„imenovani nacionalni makrobonitetni organ“ pomeni organ, pristojen za makrobonitetno politiko iz priporočila B1 Priporočila Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) o makrobonitetnem mandatu nacionalnih organov z dne 22. decembra 2011 (ESRB/2011/3);

„jamstveni sklad“ pomeni jamstveni sklad, ki ga vzdržuje CNS, v skladu s členom 42 Uredbe (EU) št. 648/2012;

„predhodno financirana sredstva“ pomeni sredstva, ki jih vzdržuje in z njimi prosto razpolaga zadevna pravna oseba;

„višje vodstvo“ pomeni osebo ali osebe, ki dejansko vodijo poslovanje CNS, in izvršnega člana ali člane odbora;

„repozitorij sklenjenih poslov“ pomeni repozitorij sklenjenih poslov, kot je opredeljen v točki 2 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012 oziroma v točki 1 člena 3 Uredbe (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta (19);

„okvir Unije za državne pomoči“ pomeni okvir, vzpostavljen s členi 107, 108 in 109 PDEU ter ureditvami in vsemi akti Unije, vključno s smernicami, sporočili in obvestili, pripravljenimi ali sprejetimi na podlagi člena 108(4) ali člena 109 PDEU;

„dolžniški instrument“ pomeni obveznice ali druge oblike nezavarovanega prenosljivega dolga, instrumente, ki ustvarjajo ali priznavajo dolg, in instrumente, ki dajejo pravice do pridobivanja dolžniških instrumentov;

„začetno kritje“ pomeni kritja, ki jih pobere CNS za pokritje morebitne prihodnje izpostavljenosti do klirinških članov, ki zagotavljajo kritje, in po potrebi do interoperabilnih CNS v obdobju med zadnjim pobiranjem kritja in likvidacijo pozicij po neizpolnitvi obveznosti klirinškega člana ali interoperabilne CNS;

„gibljivo kritje“ pomeni kritje, ki se pobere ali izplača zaradi upoštevanja tekočih izpostavljenosti, ki so posledica dejanskih sprememb tržnih cen;

„poziv k denarnemu plačilu za reševanje“ pomeni zahtevo za denarna sredstva, ki naj bi jih klirinški člani poleg predhodno financiranih sredstev zagotovili CNS na podlagi zakonskih pooblastil, ki jih ima organ za reševanje v skladu s členom 31;

„poziv k denarnemu plačilu za sanacijo“ pomeni zahtevo za denarna sredstva, ki ni poziv k denarnemu plačilu za reševanje; ta sredstva naj bi klirinški člani poleg predhodno financiranih sredstev zagotovili CNS na podlagi pogodbenih dogovorov, določenih v pravilih delovanja CNS;

„pooblastila za prenos“ pomeni pooblastila iz točk (c) in (d) člena 48(1) za prenos delnic, drugih lastniških instrumentov, dolžniških instrumentov, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti ali katere koli kombinacije teh elementov iz CNS v postopku reševanja na prejemnika;

„izvedeni finančni instrument“ pomeni izvedeni finančni instrument, kot je opredeljen v točki 5 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012;

„dogovor o pobotu“ pomeni dogovor, v skladu s katerim se lahko več terjatev ali obveznosti konvertira v enotno neto terjatev, vključno z dogovori o pobotu zaradi predčasnega prenehanja, v skladu s katerimi se obveznosti strank ob nastopu (kakor koli ali kjer koli določenega) dogodka izvršitve pospešijo tako, da takoj zapadejo v plačilo ali prenehajo, in se v vsakem primeru konvertirajo v enotno neto terjatev ali pa se z njo nadomestijo, vključno z „določili o realizirani neto izravnavi“, kot so opredeljena v točki (n)(i) člena 2(1) Direktive 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta (20), in „medsebojnim poračunavanjem“, kot je opredeljeno v točki (k) člena 2 Direktive 98/26/ES;

„ukrep za preprečevanje krize“ pomeni izvajanje pooblastil, s katerimi se od CNS zahteva sprejetje ukrepov za odpravo pomanjkljivosti v njenem načrtu sanacije v skladu s členom 10(8) in (9), izvajanje pooblastil za obravnavo ali odpravo ovir za rešljivost v skladu s členom 16 ali uporabo ukrepa za zgodnje posredovanje v skladu s členom 18;

„pravica do odpovedi“ pomeni pravico do odpovedi pogodbe, pravico do takojšnje zapadlosti, predčasnega prenehanja pogodbe s pobotom, poravnave ali pobota obveznosti ali katero koli podobno določbo, na podlagi katere se odloži, spremeni ali ukine obveznost pogodbene stranke, ali določbo, ki preprečuje nastanek obveznosti v okviru pogodbe, ki bi sicer nastala;

„dogovor o prenosu lastniške pravice na finančnem zavarovanju“ pomeni dogovor o prenosu lastniške pravice na finančnem zavarovanju, kot je opredeljen v točki (b) člena 2(1) Direktive 2002/47/ES;

„krita obveznica“ pomeni krito obveznico iz točke 1 člena 3 Direktive (EU) 2019/2162 Evropskega parlamenta in Sveta (21);

„postopek tretje države za reševanje“ pomeni ukrep v skladu s pravom tretje države, s katerim se upravlja propad CNS iz tretje države, ki je glede ciljev in pričakovanih rezultatov primerljiv z ukrepi za reševanje v skladu s to uredbo;

„zadevni nacionalni organi“ pomeni organe za reševanje, pristojne organe ali pristojna ministrstva, določene v skladu s to uredbo ali na podlagi člena 3 Direktive 2014/59/EU, ali druge organe v državah članicah, pooblaščene v zvezi s sredstvi, pravicami, obvezami ali obveznostmi CNS iz tretjih držav, ki opravljajo klirinške storitve v njihovi jurisdikciji;

„zadevni organ tretje države“ pomeni organ tretje države, ki je odgovoren za izvajanje funkcij, primerljivih s funkcijami organov za reševanje ali pristojnih organov na podlagi te uredbe.