Preamble: 1

(1)

Identifikacija „skupin povezanih strank“, kot so opredeljene v členu 4(1), točka 39, Uredbe (EU) št. 575/2013, bi morala privesti do identifikacije fizičnih ali pravnih oseb, ki so tako tesno povezane prek dejavnikov idiosinkratičnega tveganja, da jih je preudarno obravnavati kot eno samo tveganje. Kadar ni jasno, v katero posebno kategorijo povezav bi bilo treba razvrstiti medsebojno povezavo med različnimi osebami, bi moralo prevladati splošno načelo preudarnosti in bi bilo treba predpostavljati, da obstaja eno samo tveganje. Zato bi bilo treba okoliščine, v katerih so izpolnjeni pogoji za identifikacijo skupin povezanih strank, razumeti kot neizčrpne sezname. Primeri, ko so fizične ali pravne osebe povezane le prek svoje odvisnosti od skupnih geografskih ali sektorskih zunanjih dejavnikov, ne bi smeli privesti do skupine povezanih strank.

(2)

Za pojasnitev okoliščin, v katerih je izpolnjen pogoj obvladovanja za namene identifikacije obstoja enega samega tveganja, bi bilo treba, kadar sta dve ali več pravnih oseb del istega konsolidiranega računovodskega izkaza, šteti, da je pogoj obvladovanja izpolnjen, tudi če ni izpostavljenosti do obvladujoče fizične ali pravne osebe, ker se lahko pojavi verižni učinek finančnih težav v skupini, čeprav institucija nima izpostavljenosti do obvladujoče osebe.

(3)

Ker razmerje obvladovanja ni omejeno na osebe, ki so del iste konsolidirane skupine, je treba določiti okoliščine, v katerih obstaja eno samo tveganje med dvema ali več fizičnimi ali pravnimi osebami na podlagi obvladovanja, tudi če se konsolidirani računovodski izkazi ne pripravljajo bodisi zaradi vključenosti fizičnih oseb bodisi zato, ker imajo pravne osebe sedež v tretji državi ali ker pravna ureditev, ki se uporablja za te osebe, ne zahteva finančne konsolidacije. Zlasti kadar ima fizična ali pravna oseba večino glasovalnih pravic ali ima možnost imenovati ali odpoklicati večino upravljalnega organa ali izvaja prevladujoč vpliv na drugo osebo, bi bilo treba pogoje obvladovanja šteti za izpolnjene.

(4)

Poleg tega je treba določiti dodatne okoliščine, v katerih lahko dve ali več fizičnih ali pravnih oseb predstavlja eno samo tveganje, ker ena od njih neposredno ali posredno obvladuje drugo ali druge. Zlasti kadar ima fizična ali pravna oseba pravico ali možnost odločati o strategiji ali pomembnih transakcijah druge osebe ali ima pravico ali možnost usklajevati upravljanje ene ali več pravnih oseb, bi bilo treba za te okoliščine šteti, da obstaja prevladujoč vpliv in so zato izpolnjeni pogoji za eno samo tveganje na podlagi obvladovanja.

(5)

Treba je določiti okoliščine, ki bi jih bilo vsaj treba upoštevati pri oceni ekonomske odvisnosti za namene določitve enega samega tveganja. Ekonomska odvisnost zahteva, da lahko razmerje med fizičnimi ali pravnimi osebami povzroči težave s financiranjem ali odplačevanjem in ga ni mogoče pravočasno nadomestiti brez pretiranih dodatnih stroškov, tj. stroškov ali manjših prihodkov, ki bi lahko povzročili težave z odplačevanjem.

(6)

Poleg tega je treba določiti okoliščine, v katerih pogoja obvladovanja in ekonomske odvisnosti soobstajata. Za ta namen bi morale, kadar dve ali več fizičnih ali pravnih oseb predstavlja eno samo tveganje na podlagi obvladovanja in je ena ali več od njih tako tesno medsebojno povezanih in soodvisnih z drugo fizično ali pravno osebo ali osebami, da so ekonomsko odvisne, vse te osebe predstavljati eno samo skupno tveganje. Institucije bi morale pri ocenjevanju soobstoja obvladovanja in ekonomske odvisnosti vsak primer obravnavati ločeno, pri čemer bi morale upoštevati morebitne povezave na podlagi posameznih okoliščin. Kadar so osebe, ki so del različnih skupin obvladovanja, tudi medsebojno povezane prek ekonomske odvisnosti, bi bilo treba vse te osebe združiti v eno skupno skupino povezanih strank. Taka skupina bi morala obsegati skupino obvladovanja, vsako ekonomsko odvisno osebo ali osebe in vsako osebo ali osebe, ki jih obvladuje ta ekonomsko odvisna oseba ali osebe.

(7)

Zaradi upoštevanja možnosti, da bi obstoj izjemnih okoliščin lahko preprečil obstoj enega samega tveganja, bi morala imeti institucija možnost, da predloži ustrezne dokaze, da dve ali več fizičnih ali pravnih oseb ne predstavlja enega samega tveganja, čeprav so za te osebe izpolnjeni pogoji, da bi se štele za povezane stranke. V teh primerih institucijam teh oseb ni treba identificirati kot skupino povezanih strank.

(8)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(9)

Evropski bančni organ je opravil odprta javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za nasvet interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –