Preamble: 1

(1)

Na profil tveganosti institucije lahko pomembno vplivajo ne le poklicne dejavnosti zaposlenih iz točk (a), (b) in (c) člena 92(3) Direktive 2013/36/EU, temveč tudi poklicne dejavnosti drugih zaposlenih. To velja zlasti, kadar imajo ti zaposleni vodstvene odgovornosti za pomembne poslovne enote ali za kontrolne funkcije, ker lahko sprejemajo strateške ali druge temeljne odločitve, ki vplivajo na poslovne dejavnosti ali uporabljeni okvir kontrole. Takšne kontrolne funkcije običajno vključujejo upravljanje tveganj, zagotavljanje skladnosti in notranjo revizijo. Tveganja, ki jih nosijo pomembne poslovne enote, in način njihovega upravljanja so najpomembnejši dejavniki za profil tveganosti institucije.

(2)

Zato je poleg zaposlenih iz točk (a), (b) in (c) člena 92(3) Direktive 2013/36/EU treba določiti merila za opredelitev drugih zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije. Ta merila bi morala upoštevati pristojnosti in odgovornosti teh zaposlenih, profil tveganosti in kazalnike uspešnosti zadevne institucije, njeno notranjo organiziranost ter njeno naravo, obseg in kompleksnost. Ta merila bi morala institucijam tudi omogočiti, da v svojih politikah prejemkov določijo ustrezne spodbude za zagotovitev, da zadevni zaposleni pri opravljanju svojih nalog ravnajo skrbno. Nazadnje bi morala navedena merila odražati stopnjo tveganja različnih dejavnosti znotraj institucije.

(3)

Nekateri zaposleni so odgovorni za zagotavljanje notranje podpore, ki je bistvena za izvajanje poslovnih dejavnosti institucije. Njihove dejavnosti in odločitve prav tako lahko pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije, saj lahko institucijo izpostavijo pomembnim operativnim in drugim tveganjem.

(4)

Kreditno tveganje in tržno tveganje se običajno prevzameta z namenom ustvarjanja poslov. Odvisno od vpletenih zneskov in tveganja lahko takšne poslovne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije. Zato je primerno, da se za opredelitev zaposlenih, katerih dejavnosti lahko pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije, uporabijo merila, ki temeljijo na omejitvah pooblastil. Ta merila bi bilo treba izračunati vsaj enkrat letno na podlagi podatkov o kapitalu in pristopov, ki se uporabljajo za regulativne namene. Za zagotovitev sorazmerne uporabe meril v majhnih institucijah pa bi bilo treba uporabiti prag de minimis za kreditno tveganje.

(5)

Merila za opredelitev zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije, bi morala upoštevati tudi, da se v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) za nekatere institucije lahko opustijo zahteve glede trgovalne knjige in da so v navedeni uredbi omejitve za institucije določene na različne načine z uporabo različnih pristopov za izračun kapitalskih zahtev.

(6)

Z ustreznimi kvalitativnimi merili bi se moralo zagotoviti, da se za zaposlene opredeli, da pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije, če so odgovorni za skupine zaposlenih, katerih dejavnosti bi lahko pomembno vplivale na profil tveganosti institucije. To vključuje primere, ko dejavnosti posameznih zaposlenih pod njihovim vodstvom posamezno nimajo pomembnega vpliva na profil tveganosti institucije, vendar bi celotni obseg njihovih dejavnosti lahko imel takšen vpliv.

(7)

Celotni prejemki zaposlenih so običajno odvisni od prispevka zaposlenih k uspešnemu doseganju poslovnih ciljev institucije. Ti prejemki so torej odvisni od odgovornosti, nalog, sposobnosti in veščin zaposlenih ter od uspešnosti zaposlenih in institucije. Če so zaposlenemu dodeljeni celotni prejemki, ki presegajo določen prag, je razumno predvidevati, da so taki prejemki povezani s prispevkom zaposlenega k poslovnim ciljem institucije in torej z vplivom poklicnih dejavnosti zaposlenega na profil tveganosti institucije. Zato je primerno uporabiti kvantitativna merila v zvezi s celotnim prejemkom zaposlenega, tako v absolutnem smislu kot v razmerju do drugih zaposlenih v isti instituciji, da se ugotovi, ali bi poklicne dejavnosti tega zaposlenega lahko pomembno vplivale na profil tveganosti institucije.

(8)

Določiti bi bilo treba jasne in primerne pragove za opredelitev zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije. Institucije bi morale pravočasno uporabiti kvantitativna merila. Kvantitativna merila bi morala slediti razvoju prejemkov, da bi bila realistična. Na podlagi prve metode, ki sledi takemu razvoju, merila temeljijo na celotnem prejemku, dodeljenem v predhodnem letu ocenjevanja uspešnosti, ki vključuje fiksne prejemke, izplačane za zadevno leto ocenjevanja uspešnosti, in variabilne prejemke, dodeljene v zadevnem letu uspešnosti. Na podlagi druge metode, ki sledi takemu razvoju, ta merila temeljijo na celotnem prejemku, dodeljenem za predhodno leto ocenjevanja uspešnosti, ki vključuje fiksne prejemke, izplačane za zadevno leto ocenjevanja uspešnosti, in variabilne prejemke, dodeljene v tekočem letu ocenjevanja uspešnosti za predhodno poslovno leto. Zadnjenavedena metoda zagotavlja boljšo uskladitev postopka opredelitve z dejanskimi prejemki, dodeljenimi za obdobje uspešnosti, vendar se lahko uporabi le, kadar je še vedno mogoč pravočasen izračun za uporabo kvantitativnih meril. Če tak izračun ni več mogoč, je treba uporabiti prvo metodo. Pri obeh metodah lahko variabilni prejemki vključujejo zneske, ki se dodelijo na podlagi obdobij ocenjevanja uspešnosti, ki so daljša od enega leta, odvisno od meril uspešnosti, ki jih uporablja institucija.

(9)

Člen 92(3) Direktive 2013/36/EU za opredelitev zaposlenih, katerih dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti pomembne poslovne enote, določa kvantitativni prag 500 000 EUR v kombinaciji s povprečnim prejemkom, izplačanim članom upravljalnega organa in višjemu vodstvu. Prejemki, ki presegajo ta količinski prag ali ustrezajo enim najvišjih prejemkov v instituciji, tako vzpostavljajo močno domnevo, da dejavnosti zaposlenih, ki take prejemke prejemajo, pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije; v tem primeru bi bilo treba uporabiti večji nadzorniški pregled, da se ugotovi, ali poklicne dejavnosti teh zaposlenih pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije.

(10)

Za zaposlene ne bi smel veljati člen 94 Direktive 2013/36/EU, kadar institucije na podlagi dodatnih objektivnih meril ugotovijo, da dejavnosti teh zaposlenih dejansko nimajo pomembnega vpliva na profil tveganosti institucije, pri čemer se upoštevajo vsa tveganja, ki jim je institucija izpostavljena ali bi jim lahko bila izpostavljena. Da se zagotovi učinkovita in dosledna uporaba teh objektivnih meril, bi morali pristojni organi odobriti izključitev zaposlenih z najvišjimi prejemki, ki so opredeljeni na podlagi kvantitativnih meril. Za zaposlene, ki jim je dodeljenih več kot 1 000 000 EUR (zaposleni z visokimi prejemki), bi morali pristojni organi pred odobritvijo izključitve obvestiti Evropski bančni organ (v nadaljnjem besedilu: EBA), da lahko ta oceni dosledno uporabo teh meril.

(11)

Da bi lahko pristojni organi in revizorji pregledali ocene, ki so jih izvedle institucije, da bi opredelile svoje zaposlene, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profile tveganosti teh institucij, je ključnega pomena, da institucije vodijo evidenco opravljenih ocen in njihovih rezultatov, vključno z zaposlenimi, ki so bili opredeljeni v skladu z merili, ki temeljijo na njihovih celotnih prejemkih, vendar se za njihove poklicne dejavnosti ocenjuje, da nimajo pomembnega vpliva na profil tveganosti institucije.

(12)

Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 604/2014 (3) bi bilo treba razveljaviti. Vendar investicijska podjetja, kot so opredeljena v točki (2) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, pri izpolnjevanju zahtev iz te uredbe ne bi smela nositi neupravičenih stroškov. Zato bi se morala za taka podjetja še naprej uporabljati Delegirana uredba (EU) št. 604/2014, in sicer do 26. junija 2021, ki je datum, do katerega morajo države članice sprejeti in objaviti ukrepe za uskladitev z Direktivo (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(13)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki jih je EBA predložil Komisiji.

(14)

EBA je opravil odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analiziral potencialne povezane stroške in koristi ter prosil za nasvet interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5) –