Člen 43 Dokazilo o dobrem imenu

Če država članica od svojih državljanov zahteva dokazilo o dobrem imenu, dokazilo, da v preteklosti niso bili v stečaju, ali obe, navedena država članica kot zadosten dokaz glede državljanov drugih držav članic sprejme predložitev izpiska iz sodnega registra, ali če tega ni, enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v domači državi članici ali v državi članici, iz katere tuji državljan prihaja, ki dokazuje, da so te zahteve izpolnjene.

Kadar domača država članica ali država članica, iz katere tuji državljan prihaja, ne izda dokumenta iz odstavka 1, ga lahko nadomesti izjava pod prisego – ali v državah članicah, v katerih izjava pod prisego ni predvidena, slovesna izjava – ki jo da zadevni tuji državljan pred pristojnim sodnim ali upravnim organom ali po potrebi pred notarjem domače države članice ali države članice, iz katere tuji državljan prihaja.

Tak organ ali notar izda potrdilo, s katerim potrjuje pristnost izjave pod prisego ali slovesne izjave.

Tudi izjava iz prvega pododstavka, da v preteklosti ni bil v stečaju, se lahko poda pred pristojnim organom ali strokovnim organom zadevne države članice.

Dokumenti in potrdila iz odstavkov 1 in 2, se predložijo v treh mesecih od njihove izdaje.

Države članice določijo organe, pristojne za izdajanje dokumentov iz odstavkov 1 in 2, ter o tem takoj obvestijo druge države članice in Komisijo.

Vsaka država članica tudi obvesti druge države članice in Komisijo o organih in telesih, katerim je treba predložiti dokumente iz odstavkov 1 in 2 kot podlago prošnji za opravljanje dejavnosti iz člena 2 na ozemlju te države članice.