Člen 3 Opravljanje storitev množičnega financiranja

1.   Storitve množičnega financiranja opravljajo le pravne osebe, ki imajo sedež v Uniji in imajo dovoljenje za opravljanje storitev množičnega financiranja v skladu s členom 12.

2.   Ponudniki storitev množičnega financiranja ravnajo pošteno, pravično in strokovno ter v skladu z najboljšimi interesi svojih strank.

3.   Ponudniki storitev množičnega financiranja ne plačajo oziroma ne sprejmejo nobenega plačila, popusta ali nedenarne koristi za usmerjanje naročil vlagateljev v določeno ponudbo za množično financiranje, ponujeno na njihovi platformi za množično financiranje, ali v določeno ponudbo za množično financiranje, ponujeno na platformi za množično financiranje tretje osebe.

4.   Ponudniki storitev množičnega financiranja lahko posameznim vlagateljem predlagajo specifične projekte množičnega financiranja, ki ustrezajo enemu ali več specifičnim parametrom ali kazalnikom tveganja, ki jih je izbral vlagatelj. Kadar želi vlagatelj vlagati v predlagane projekte množičnega financiranja, pregleda in izrecno sprejme naložbeno odločitev v zvezi z vsako posamezno ponudbo za množično financiranje.

Ponudniki storitev množičnega financiranja, ki opravljajo individualno upravljanje portfeljev posojil, to storijo v skladu s parametri, ki so jih navedli vlagatelji, in ukrenejo vse potrebno, da bi dosegli najboljše možne rezultate za te vlagatelje. Ponudniki storitev množičnega financiranja vlagateljem razkrijejo postopek odločanja, na podlagi katerega so izvršili prejeto diskrecijsko pooblastilo.

5.   Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 4 lahko ponudniki storitev množičnega financiranja, ki opravljajo individualno upravljanje portfeljev posojil, v imenu svojih vlagateljev uveljavljajo diskrecijsko pravico v okviru dogovorjenih parametrov, ne da bi morali vlagatelji preveriti ali sprejeti naložbeno odločitev v zvezi z vsako posamezno ponudbo za množično financiranje.

6.   Kadar se za opravljanje storitev množičnega financiranja uporablja subjekt s posebnim namenom, se lahko prek njega ponudi samo eno osnovno nelikvidno ali nedeljivo premoženje. Ta zahteva velja za osnovno nelikvidno ali nedeljivo premoženje, ki ga posedujejo finančne ali pravne strukture, ki so v celoti ali delno v lasti ali pod nadzorom subjekta s posebnim namenom, in sicer na osnovi vpogleda. Odločitev o izpostavljenosti temu osnovnemu nelikvidnemu premoženju lahko sprejmejo le vlagatelji.