Člen 29 Informacije, ki se zagotovijo strankam

Brez poseganja v člen 18 ter člen 19(1) in (2) se ustrezne informacije zagotovijo pravočasno pred sklenitvijo pogodbe stranki ali potencialni stranki, ob upoštevanju distribucije zavarovalnih naložbenih produktov in ob upoštevanju vseh stroškov ter povezanih provizij. Te informacije vključujejo najmanj naslednje:

Informacije o vseh stroških in dajatvah, tudi tistih v zvezi z distribucijo zavarovalnega naložbenega produkta, ki niso posledica uresničitve povezanega tržnega tveganja, se predstavijo v zbirni obliki, da lahko stranka razume celoten strošek, pa tudi kumulativni učinek na donos investicije, na zahtevo stranke pa se predloži razčlemba stroškov in dajatev po postavkah. Take informacije se, kadar je potrebno, stranki zagotovijo redno vsaj vsako leto v času trajanja investicije.

Informacije iz tega odstavka se zagotovijo v razumljivi obliki na način, ki strankam ali potencialnim strankam omogoča, da razumejo naravo in tveganja ponujenega zavarovalnega naložbenega produkta ter da se posledično odločajo o naložbi na podlagi informacij. Države članice lahko dovolijo, da se te informacije zagotovijo v standardizirani obliki.

Brez poseganja v točki (d) in (e) člena 19(1), člen 19(3) in člen 22(3) države članice zagotovijo, da zavarovalni posredniki ali zavarovalnice izpolnjujejo obveznosti iz člena 17(1), člena 27 ali člena 28, kadar kateri koli osebi razen stranki ali osebi, ki deluje v njenem imenu, plačajo ali od nje prejmejo honorar ali provizijo ali ji zagotovijo ali od nje prejmejo nedenarno korist v zvezi z zagotavljanjem zavarovalnega naložbenega produkta ali izvajanjem pomožne storitve, razen kadar plačilo ali zagotovitev koristi:

Države članice lahko za distributerje zavarovalnih produktov v izjemnih primerih določijo strožje zahteve v zvezi z zadevami iz tega člena. Države članice lahko poleg tega zlasti prepovedo ali nadalje omejijo ponujanje ali sprejemanje honorarjev, provizij ali nedenarnih koristi od tretjih oseb v zvezi z zagotavljanjem zavarovalnega svetovanja.

Strožje zahteve lahko vključujejo zahtevo, da se vse take honorarje, provizije ali nedenarne koristi vrne stranki ali pobota s pristojbinami, ki jih plača stranka.

Države članice lahko zlasti določijo, da je svetovanje iz člena 30 obvezno za prodajo katerega koli zavarovalnega naložbenega produkta ali za določene vrste zavarovalnih naložbenih produktov.

Države članice lahko zahtevajo, da je zavarovalni posrednik dolžan, kadar stranko obvesti, da opravlja neodvisno svetovanje, oceniti dovolj veliko število zavarovalnih produktov, dostopnih na trgu, ki so dovolj različni glede na vrsto in izdajatelje, za zagotovitev, da so lahko potrebe stranke ustrezno izpolnjene, in niso omejeni le na zavarovalne produkte, ki jih izdajajo ali ponujajo subjekti, ki imajo tesne povezave s posrednikom.

Pri sklepanju zavarovalnih pogodb s strankami, ki imajo običajno bivališče ali so ustanovljene v državi članici, morajo vsi zavarovalni posredniki in zavarovalnice, vključno s tistimi, ki poslujejo v okviru svobode opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja, ravnati v skladu s strožjimi določbami te države članice iz tega odstavka.

Brez poseganja v odstavek 3 tega člena se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38, da določi:

V delegiranih aktih iz odstavka 4 se upošteva: