Člen 29 3.

Države članice lahko za distributerje zavarovalnih produktov v izjemnih primerih določijo strožje zahteve v zvezi z zadevami iz tega člena. Države članice lahko poleg tega zlasti prepovedo ali nadalje omejijo ponujanje ali sprejemanje honorarjev, provizij ali nedenarnih koristi od tretjih oseb v zvezi z zagotavljanjem zavarovalnega svetovanja.

Strožje zahteve lahko vključujejo zahtevo, da se vse take honorarje, provizije ali nedenarne koristi vrne stranki ali pobota s pristojbinami, ki jih plača stranka.

Države članice lahko zlasti določijo, da je svetovanje iz člena 30 obvezno za prodajo katerega koli zavarovalnega naložbenega produkta ali za določene vrste zavarovalnih naložbenih produktov.

Države članice lahko zahtevajo, da je zavarovalni posrednik dolžan, kadar stranko obvesti, da opravlja neodvisno svetovanje, oceniti dovolj veliko število zavarovalnih produktov, dostopnih na trgu, ki so dovolj različni glede na vrsto in izdajatelje, za zagotovitev, da so lahko potrebe stranke ustrezno izpolnjene, in niso omejeni le na zavarovalne produkte, ki jih izdajajo ali ponujajo subjekti, ki imajo tesne povezave s posrednikom.

Pri sklepanju zavarovalnih pogodb s strankami, ki imajo običajno bivališče ali so ustanovljene v državi članici, morajo vsi zavarovalni posredniki in zavarovalnice, vključno s tistimi, ki poslujejo v okviru svobode opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja, ravnati v skladu s strožjimi določbami te države članice iz tega odstavka.