Člen 32 Prilivi

denarna sredstva, ki jih dolgujejo centralne banke in finančne stranke, s preostalo zapadlostjo 30 koledarskih dni ali manj;

denarna sredstva iz naslova poslov trgovinskega financiranja iz točke (b) drugega pododstavka člena 162(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 s preostalo zapadlostjo 30 koledarskih dni ali manj;

denarna sredstva iz naslova vrednostnih papirjev, ki zapadejo v 30 koledarskih dneh;

denarna sredstva iz naslova pozicij v lastniških instrumentih, ki so vključeni v glavne borzne indekse, če se likvidna sredstva ne štejejo dvakrat. Ta denarna sredstva vključujejo denarna sredstva, ki pogodbeno zapadejo v 30 koledarskih dneh, kot so dividende v denarju iz teh glavnih borznih indeksov in denarna sredstva iz teh lastniških instrumentov, ki so bili prodani, a še niso bili poravnani, če se ne priznavajo za likvidna sredstva v skladu z naslovom II.

denarna sredstva, ki jih dolgujejo nefinančne stranke, s preostalo zapadlostjo 30 koledarskih dni ali manj, z izjemo zapadlih denarnih sredstev, ki jih te stranke dolgujejo iz naslova poslov trgovinskega financiranja ali zapadajočih vrednostnih papirjev, se za namene plačila glavnice zmanjšajo za 50 % njihove vrednosti. Za namene te točke ima izraz ‚nefinančne stranke‘ isti pomen kot v členu 31a(2). Vendar lahko kreditne institucije, ki delujejo kot posrednice in prejmejo zavezo iz drugega pododstavka člena 31(9) od kreditne institucije, ki jo je ustanovila in jo financira enota centralne ali regionalne ravni države vsaj ene države članice, da lahko izplačajo promocijski kredit končnemu prejemniku, ali prejmejo podobno zavezo od multilateralne razvojne banke ali subjekta javnega sektorja, upoštevajo priliv do zneska odliva, ki ga uporabljajo za zadevno zavezo za zagotovitev navedenih promocijskih kreditov;

denarna sredstva iz naslova poslov financiranja z vrednostnimi papirji in poslov z instrumenti kapitalskega trga s preostalo zapadlostjo 30 koledarskih dni ali manj, se pomnožijo z:

▼M1

Vendar se priliv ne prizna, če kreditna institucija zavarovanje s premoženjem uporabi za kritje kratke pozicije v skladu z drugim stavkom člena 30(5);

denarna sredstva iz naslova pogodbenih kreditov za povečanje trgovalnega portfelja, ki zapadejo v naslednjih 30 koledarskih dneh, zavarovana z nelikvidnimi sredstvi, imajo lahko 50-odstotno stopnjo priliva. Ti prilivi se lahko upoštevajo samo, če kreditna institucija ne uporablja zavarovanja s premoženjem, ki ga je prvotno prejela za kredite, za kritje katerih koli kratkih pozicij;

dolgovana denarna sredstva, ki jih kreditna institucija, ki dolguje ta zapadla denarna sredstva, obravnava v skladu s členom 27, razen vlog pri centralni instituciji iz člena 27(3), se pomnožijo z ustrezno simetrično stopnjo priliva. Če ustrezne stopnje ni mogoče določiti, se uporablja 5-odstotna stopnja priliva;

zamenjave zavarovanja in drugi podobni posli, ki zapadejo v 30 koledarskih dneh, povzročijo priliv, če se za posojeno sredstvo uporablja nižji odbitek v skladu s poglavjem 2 kot za izposojeno sredstvo. Priliv se izračuna tako, da se tržna vrednost posojenega sredstva pomnoži z razliko med stopnjo priliva, ki se uporablja za izposojeno sredstvo, in stopnjo priliva, ki se uporablja za posojeno sredstvo v skladu s stopnjami iz točke (b). Za namene tega izračuna se za sredstva, ki se ne štejejo za likvidna sredstva, uporablja odbitek v višini 100 %;

če se zavarovanje s premoženjem, pridobljeno s povratnimi repo posli, izposojami vrednostnih papirjev, zamenjavami zavarovanja ali podobnimi posli, ki zapadejo v 30 koledarskih dneh, uporabi za kritje kratkih pozicij, ki se lahko podaljšajo na več kot 30 dni, kreditna institucija domneva, da bodo taki povratni repo posli, izposoje vrednostnih papirjev, zamenjave zavarovanja ali drugi podobni posli obnovljeni in ne bodo povzročili nobenih denarnih prilivov, kar odraža potrebo po nadaljnjemu kritju kratke pozicije ali ponovnem nakupu zadevnih vrednostnih papirjev. Kratke pozicije vključujejo primere, v katerih je v izravnani poziciji kreditna institucija na kratko dokončno prodala vrednostni papir kot del strategije trgovanja ali varovanja pred tveganjem, in primere, v katerih si je v izravnani poziciji kreditna institucija izposodila vrednostni papir za določeno obdobje ter posodila vrednostni papir za daljše obdobje;

nečrpani krediti ali likvidnostni krediti, vključno z nečrpanimi okvirnimi likvidnostnimi krediti centralnih bank, in druge prejete zaveze, razen tistih iz drugega pododstavka člena 31(9) in iz člena 34, se ne upoštevajo kot priliv;

denarna sredstva iz naslova vrednostnih papirjev, ki jih je izdala sama kreditna institucija ali SSPE, s katerim je kreditna institucija tesno povezana, se upoštevajo na neto osnovi, stopnja priliva pa se uporablja na podlagi veljavne stopnje priliva za sredstva, namenjena kritju, v skladu s tem členom;

krediti z nedoločenim pogodbenim končnim datumom se upoštevajo z 20-odstotno stopnjo priliva, če pogodba kreditni instituciji omogoča, da odstopi od pogodbe ali zahteva plačilo v 30 koledarskih dneh.