Člen 45 Zahtevek za dajatve

Člen 45

Zahtevek za dajatve

A.   Vložitev zahtevka za dajatve po zakonodaji vrste A v skladu s členom 44(2) osnovne uredbe

1.  Da bi vlagatelj pridobil dajatve po zakonodaji vrste A v skladu s členom 44(2) osnovne uredbe, svoj zahtevek vloži pri nosilcu v državi članici, katere zakonodaja je zanj veljala, ko je nastopila nezmožnost za delo, ki ji je sledila invalidnost ali poslabšanje invalidnosti, ali pri nosilcu v kraju stalnega prebivališča, ki zahtevek posreduje prvemu nosilcu.

2.  Če so bile priznane denarne dajatve za bolezen, je treba datum prenehanja obdobja prejemanja teh dajatev po potrebi upoštevati kot datum vložitve zahtevka za pokojnino.

3.  V primeru iz člena 47(1) osnovne uredbe nosilec, pri katerem je bila zadevna oseba nazadnje zavarovana, nosilcu, prvotno pristojnemu za izplačilo dajatev, sporoči znesek in datum začetka zagotavljanja dajatev po zakonodaji, ki jo uporablja. Od tega datuma naprej se dajatve, priznane pred poslabšanjem invalidnosti, ukinejo ali zmanjšajo na znesek dodatka iz člena 47(2) osnovne uredbe.

B.   Vložitev drugih zahtevkov za dajatve

4.  V primerih, ki niso navedeni v odstavku 1, vlagatelj svoj zahtevek vloži pri nosilcu v kraju stalnega prebivališča ali pri nosilcu v državi članici, katere zakonodaja se je nazadnje uporabljala. Če za zadevno osebo nikoli ni veljala zakonodaja, ki jo uporablja nosilec v kraju stalnega prebivališča, ta nosilec zahtevek posreduje nosilcu v državi članici, katere zakonodaja se je nazadnje uporabljala.

5.  Datum vložitve zahtevka velja za vse zadevne nosilce.

6.  Če vlagatelj v svojem zahtevku ni navedel, da je bil zaposlen ali je prebival v drugih državah članicah, čeprav je bil k temu pozvan, se ne glede na določbe odstavka 5 kot datum vložitve zahtevka pri nosilcu, ki uporablja zadevno zakonodajo, upošteva datum, ko vlagatelj dopolni svoj prvotni zahtevek ali vloži nov zahtevek z navedbo manjkajočih dob zaposlitve ali/in prebivanja v državi članici, razen, če so določbe te zakonodaje ugodnejše.