Člen 2 Opredelitev pojmov

„reševanje“ pomeni uporabo instrumenta za reševanje ali instrumenta iz člena 26(7), da se doseže en ali več ciljev reševanja iz člena 18(2);

„zavarovalnica“ pomeni zavarovalnico, kakor je opredeljena v členu 13, točka 1, Direktive 2009/138/ES;

„pozavarovalnica“ pomeni pozavarovalnico, kakor je opredeljena v členu 13, točka 4, Direktive 2009/138/ES;

„zavarovalni holding“ pomeni zavarovalni holding, kakor je opredeljen v členu 212(1), točka (f), Direktive 2009/138/ES;

„mešani finančni holding“ pomeni mešani finančni holding, kakor je opredeljen v členu 2, točka 15, Direktive 2002/87/ES;

„matični zavarovalni holding v državi članici“ pomeni zavarovalni holding, ki je ustanovljen v državi članici in ni hčerinsko podjetje zavarovalnice ali pozavarovalnice, zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, ki je pridobil dovoljenje ali je ustanovljen v isti državi članici;

„matični zavarovalni holding v Uniji“ pomeni matični zavarovalni holding v državi članici, ki ni hčerinsko podjetje zavarovalnice ali pozavarovalnice, drugega zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, ki je pridobil dovoljenje ali je ustanovljen v kateri koli državi članici;

„matični mešani finančni holding v državi članici“ pomeni mešani finančni holding, ki je ustanovljen v državi članici in sam ni hčerinsko podjetje zavarovalnice ali pozavarovalnice, zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, ki je pridobil dovoljenje ali je ustanovljen v isti državi članici;

„matični mešani finančni holding v Uniji“ pomeni matični mešani finančni holding v državi članici, ki ni hčerinsko podjetje podjetja z dovoljenjem v kateri koli državi članici ali drugega zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, ustanovljenega v kateri koli državi članici;

„skupina“ pomeni skupino, kakor je opredeljena v členu 212(1), točka (c), Direktive 2009/138/ES;

„cilji reševanja“ pomeni cilje reševanja iz člena 18(2);

„organ za reševanje“ pomeni organ, ki ga v skladu s členom 3 določi država članica;

„nadzorni organ“ pomeni nadzorni organ, kakor je opredeljen v členu 13, točka 10, Direktive 2009/138/ES;

„instrument za reševanje“ pomeni instrument za reševanje iz člena 26(3);

„pooblastilo za reševanje“ pomeni pooblastilo iz členov 42 do 54;

„pristojna ministrstva“ pomeni finančna ali druga ministrstva držav članic, ki so odgovorna za ekonomske, finančne in proračunske odločitve na nacionalni ravni v skladu z nacionalnimi pristojnostmi in ki so bila določena v skladu s členom 3(7);

„višje vodstvo“ pomeni osebo ali osebe, ki dejansko vodijo podjetje in so pristojne za njegovo vsakodnevno vodenje ter v zvezi s tem odgovorne upravnemu, upravljalnemu ali nadzornemu organu;

„čezmejna skupina“ pomeni skupino, ki vključuje subjekte v skupini, ki imajo sedež v več kot eni državi članici;

„izredna javnofinančna pomoč“ pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU ali drugo javnofinančno pomoč na nadnacionalni ravni, ki bi pomenila državno pomoč, če bi bila dodeljena na nacionalni ravni, in ki je predvidena za ohranitev ali ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja, likvidnosti ali solventnosti subjekta iz člena 1(1), točke (a) do (e), ali skupine, katere del je takšen subjekt;

„subjekt v skupini“ pomeni pravno osebo, ki je del skupine;

„nadzornik skupine“ pomeni nadzornika skupine, kakor je opredeljen v členu 212(1), točka (d), Direktive 2009/138/ES;

„preventivni načrt sanacije“ pomeni preventivni načrt sanacije, ki se pripravi in vzdržuje v skladu s členom 5;

„preventivni načrt sanacije skupine“ pomeni preventivni načrt sanacije skupine, ki se pripravi in vzdržuje v skladu s členom 7;

„pomembne čezmejne dejavnosti“ pomeni pomembne čezmejne dejavnosti, kakor so opredeljene v členu 152aa(1) Direktive 2009/138/ES;

„kritične funkcije“ pomeni dejavnosti, storitve ali posle, ki jih zavarovalnica ali pozavarovalnica opravlja za tretje osebe in jih ni mogoče nadomestiti v razumnem času ali po razumni ceni, nesposobnost zavarovalnice ali pozavarovalnice, da jih opravlja, pa bi verjetno znatno vplivala na finančni sistem ali realno gospodarstvo v eni ali več državah članicah, med drugim zlasti zaradi učinkov na socialno blaginjo velikega števila imetnikov polic, upravičencev ali oškodovancev ali zaradi sistemskih motenj ali izgube splošnega zaupanja v zagotavljanje zavarovalniških storitev;

„glavna poslovna področja“ pomeni poslovna področja in z njimi povezane storitve, ki predstavljajo bistvene vire prihodka, dobička ali vrednosti franšize za zavarovalnico, pozavarovalnico ali skupino, katere del je zavarovalnica ali pozavarovalnica;

„shema financiranja“ pomeni shemo, ki jo država članica vzpostavi v skladu s členom 81 za zagotovitev, da organ za reševanje učinkovito uporablja instrumente za reševanje in učinkovito izvaja pooblastila za reševanje;

„lastna sredstva“ pomeni lastna sredstva, kakor so zagotovljena s členom 87 Direktive 2009/138/ES;

„ukrep za reševanje“ pomeni odločitev, da se kateri koli subjekt iz člena 1(1), točke (a) do (e), začne reševati na podlagi člena 19 ali 20, uporabo instrumenta za reševanje ali izvajanje enega ali več pooblastil za reševanje;

„načrt reševanja“ pomeni načrt reševanja za zavarovalnico ali pozavarovalnico, ki je pripravljen v skladu s členom 9;

„reševanje skupine“ pomeni:

„načrt reševanja skupine“ pomeni načrt za reševanje skupine, pripravljen v skladu s členoma 10 in 11;

„organ za reševanje, pristojen na ravni skupine“ pomeni organ za reševanje v državi članici, v kateri se nahaja nadzornik skupine;

„shema za reševanje skupine“ pomeni načrt, pripravljen v skladu s členom 73 za namene reševanja skupine;

„kolegij za reševanje“ pomeni kolegij, ustanovljen v skladu s členom 70;

„evropski kolegij za reševanje“ pomeni kolegij, ustanovljen v skladu s členom 71;

„mešani zavarovalni holding“ pomeni mešani zavarovalni holding, kakor je opredeljen v členu 212(1), točka (g), Direktive 2009/138/ES;

„običajni insolvenčni postopek“ pomeni vse insolvenčne postopke, katerih posledica je delna ali popolna prodaja dolžnikovega premoženja in imenovanje likvidacijskega upravitelja ali upravitelja in ki se običajno uporabljajo za zavarovalnice in pozavarovalnice na podlagi nacionalnega prava, pri čemer so lahko specifični za ta podjetja ali pa se splošno uporablja za katero koli fizično ali pravno osebo;

„dolžniški instrumenti“ pomeni obveznice in druge oblike prenosljivega dolga, instrumente, ki ustvarjajo ali priznavajo dolg, in instrumente ki dajejo pravice do pridobivanja dolžniških instrumentov;

„zavarovalni zahtevek“ pomeni zavarovalni zahtevek, kakor je opredeljen v členu 268(1), točka (g), Direktive 2009/138/ES;

„matično podjetje“ pomeni matično podjetje, kakor je opredeljeno v členu 13, točka 15, Direktive 2009/138/ES;

„okvir Unije za državne pomoči“ pomeni okvir, vzpostavljen s členi 107, 108 in 109 PDEU ter s predpisi in vsemi akti Unije, vključno s smernicami, sporočili in obvestili, pripravljenimi ali sprejetimi na podlagi člena 108(4) ali člena 109 PDEU;

„prenehanje“ pomeni unovčenje sredstev subjekta iz člena 1(1), točke (a) do (e);

„instrument izločitve sredstev in obveznosti“ pomeni mehanizem, s katerim organ za reševanje v skladu s členom 30 izvede prenos sredstev, pravic ali obveznosti podjetja v postopku reševanja na nosilca upravljanja sredstev in obveznosti;

„nosilec upravljanja sredstev in obveznosti“ pomeni pravno osebo, ki izpolnjuje vse zahteve iz člena 30(2);

„instrument za odpis ali konverzijo“ pomeni mehanizem, s katerim organ za reševanje v skladu s členom 35 izvaja pooblastila za odpis ali konverzijo v zvezi z obveznostmi podjetja v postopku reševanja;

„instrument prodaje poslovanja“ pomeni mehanizem, s katerim organ za reševanje v skladu s členom 31 izvede prenos delnic ali drugih lastniških instrumentov, ki jih je izdalo podjetje v postopku reševanja, ali sredstev, pravic ali obveznosti tega podjetja na kupca, ki ni premostitveno podjetje;

„premostitveno podjetje“ pomeni pravno osebo, ki izpolnjuje zahteve iz člena 32(2);

„instrument premostitvenega podjetja“ pomeni mehanizem za prenos delnic ali drugih lastniških instrumentov, ki jih je izdalo podjetje v postopku reševanja, ali sredstev, pravic ali obveznosti tega podjetja na premostitveno podjetje v skladu s členom 32;

„instrument solventnega izteka“ pomeni mehanizem, s katerim se podjetju v postopku reševanja prepove sklepanje novih zavarovalnih ali pozavarovalnih pogodb ter se njegova dejavnost omeji izključno na upravljanje njegovega obstoječega portfelja do prekinitve njegovih dejavnosti in njegovega prenehanja po običajnem insolvenčnem postopkuv skladu s členom 27;

„lastniški instrumenti“ pomeni delnice, druge instrumente, s katerimi se prenese lastništvo, instrumente, ki jih je mogoče konvertirati v delnice ali druge lastniške instrumente ali ki dajejo pravico za njihovo pridobitev, in instrumente, ki predstavljajo deleže v delnicah ali drugih lastniških instrumentih;

„delničar“ pomeni imetnika lastniških instrumentov;

„pooblastila za prenos“ pomeni pooblastila iz člena 42(1), točka (e) ali (f), za prenos delnic, drugih lastniških instrumentov, dolžniških instrumentov, sredstev, pravic ali obveznosti ali katere koli njihove kombinacije s podjetja v postopku reševanja na prejemnika;

„centralna nasprotna stranka“ (CNS) pomeni CNS, kakor je opredeljena v členu 2, točka 1, Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (14).

„izvedeni finančni instrument“ pomeni izvedeni finančni instrument, kakor je opredeljen v členu 2, točka 5, Uredbe (EU) št. 648/2012;

„pooblastila za odpis ali konverzijo“ pomeni pooblastila iz člena 35(2) in člena 42(1), točke (g) do (k);

„zavarovana obveznost“ pomeni obveznost, pri kateri je pravica upnika do plačila ali druge oblike izvršitve zavarovana z zastavno pravico, jamstvom ali pravico do zaplembe ali dogovorom o zavarovanju s premoženjem, vključno z obveznostmi, ki izhajajo iz poslov začasne prodaje ali začasnega odkupa in drugih dogovorov o prenosu lastniške pravice na zavarovanjih;

„instrumenti prvega reda“ pomeni postavke osnovnih lastnih virov sredstev, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 94(1) Direktive 2009/138/ES;

„instrumenti drugega reda“ pomeni postavke osnovnih in pomožnih lastnih virov sredstev, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 94(2) Direktive 2009/138/ES;

„instrumenti tretjega reda“ pomeni postavke osnovnih in pomožnih lastnih virov sredstev, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 94(3) Direktive 2009/138/ES;

„kvalificirane obveznosti“ pomeni obveznosti in kapitalske instrumente, ki niso kvalificirani kot instrumenti prvega, drugega ali tretjega reda subjekta iz člena 1(1), točke (a) do (e), in ki niso izključeni iz področja uporabe instrumenta za odpis ali konverzijo na podlagi člena 35(5) do (8);

„zavarovalna jamstvena shema“ pomeni shemo, ki jo uradno priznava država članica in se financira s prispevki zavarovalnic ali pozavarovalnic ali imetnikov polic in ki delno ali v celoti jamči za plačilo upravičenih zavarovalnih zahtevkov upravičenim imetnikom polic, zavarovancem in upravičencem ali zagotavlja kontinuiteto zavarovalnih polic, če zavarovalnica ne more ali verjetno ne bo mogla izpolniti svojih obveznosti in zavez, ki izhajajo iz njenih zavarovalnih pogodb;

„ustrezni kapitalski instrumenti“ pomeni instrumente prvega, drugega ali tretjega reda;

„menjalno razmerje“ pomeni dejavnik, ki določa število delnic ali drugih lastniških instrumentov, v katere se konvertirajo obveznosti določenega razreda, s sklicevanjem na en instrument zadevnega razreda ali na določeno enoto vrednosti dolžniške terjatve;

„zadevni upnik“ pomeni upnika, katerega terjatev je povezana z obveznostjo, ki je zmanjšana ali konvertirana v delnice ali druge lastniške instrumente z izvajanjem pooblastila za odpis ali konverzijo na podlagi uporabe instrumenta za odpis ali konverzijo;

„prejemnik“ pomeni subjekt, na katerega se iz podjetja v postopku reševanja prenesejo delnice, drugi lastniški instrumenti, dolžniški instrumenti, sredstva, pravice ali obveznosti ali katera koli njihova kombinacija;

„delovni dan“ pomeni kateri koli dan, razen sobote, nedelje in državnih praznikov v zadevni državi članici;

„pravica do odpovedi“ pomeni pravico do odpovedi pogodbe, pravico do takojšnje zapadlosti, predčasnega prenehanja pogodbe s pobotom, poravnave ali pobota obveznosti ali katero koli podobno določbo, na podlagi katere se odloži, spremeni ali ukine obveznost pogodbene stranke, ali določbo, ki preprečuje nastanek obveznosti v okviru pogodbe, ki bi sicer nastala;

„podjetje v postopku reševanja“ pomeni kateri koli subjekt iz člena 1(1), točke (a) do (e), v zvezi s katerim se je sprejel ukrep za reševanje;

„končno matično podjetje“ pomeni matično podjetje v državi članici skupine, nad katero se izvaja nadzor skupine v skladu s členom 213(2), točka (a) ali (b), Direktive 2009/138/ES, ki ni hčerinsko podjetje druge zavarovalnice ali pozavarovalnice, zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, ki je pridobil dovoljenje in je ustanovljen v kateri koli državi članici;

„zavarovalnica ali pozavarovalnica v tretji državi“ pomeni zavarovalnico v tretji državi ali pozavarovalnico v tretji državi, kakor je opredeljena v členu 13, točki 3 in 6, Direktive 2009/138/ES;

„postopek tretje države za reševanje“ pomeni ukrep po pravu tretje države, s katerim se upravlja propad zavarovalnice ali pozavarovalnice v tretji državi ali matičnega podjetja v tretji državi in ki je glede ciljev in pričakovanih rezultatov primerljiv z ukrepi za reševanje po tej direktivi;

„podružnica podjetja iz tretje države v Uniji“ pomeni podružnico, ki se nahaja v državi članici in je del zavarovalnice ali pozavarovalnice iz tretje države;

„ustrezni organ v tretji državi“ pomeni organ v tretji državi, ki je odgovoren za izvajanje funkcij, primerljivih s funkcijami organov za reševanje ali nadzornih organov na podlagi te direktive;

„dogovor o prenosu lastniške pravice na finančnem zavarovanju“ pomeni dogovor o prenosu lastniške pravice na finančnem zavarovanju, kakor je opredeljen v členu 2(1), točka (b), Direktive 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15);

„dogovor o pobotu“ pomeni dogovor, po katerem se več terjatev ali obveznosti lahko konvertira v enotno neto terjatev, vključno z dogovori o pobotu zaradi predčasnega prenehanja, v skladu s katerimi se obveznosti strank ob nastopu (kakor koli in kjer koli določenega) dogodka izvršitve pospešijo tako, da takoj zapadejo v plačilo ali prenehajo, in se v vsakem primeru konvertirajo v enotno neto terjatev ali pa se z njo nadomestijo, vključno z „določili o realizirani neto izravnavi“, kakor so opredeljena v členu 2(1), točka (n)(i), Direktive 2002/47/ES, in „medsebojnim poračunavanjem“, kakor je opredeljeno v členu 2, točka (k), Direktive 98/26/ES;

„dogovor o poravnavi“ pomeni dogovor, po katerem se lahko med sabo poravnata dve ali več terjatvi ali obveznosti, ki si ju medsebojno dolgujeta podjetje v postopku reševanja in nasprotna stranka;

„finančne pogodbe“ pomeni finančne pogodbe, kakor so opredeljene v členu 2(1), točka 100, Direktive 2014/59/EU;

„ukrep za preprečevanje krize“ pomeni izvajanje pooblastil, s katerimi se podjetju naroči, naj obravnava pomanjkljivosti ali ovire za izterljivost na podlagi člen 6(5) te direktive, izvajanje pooblastil za obravnavo ali odpravo ovir za rešljivost na podlagi člena 15 ali 16 te direktive, uporabo vseh ukrepov na podlagi člena 137, člena 138(3) in (5), člena 139(3) in člena 140 Direktive 2009/138/ES ter uporabo preventivnega ukrepa na podlagi člena 141 Direktive 2009/138/ES;

„ukrep kriznega upravljanja“ pomeni ukrep za reševanje ali imenovanje izrednega upravitelja na podlagi člena 44 ali osebe na podlagi člena 54(1);

„imenovani nacionalni makrobonitetni organ“ pomeni organ, pristojen za makrobonitetno politiko iz priporočila B1 Priporočila Evropskega odbora za sistemska tveganja o makrobonitetnem mandatu nacionalnih organov z dne 22. decembra 2011 (ESRB/2011/3);

„regulirani trg“ pomeni regulirani trg, kakor je opredeljen členu 4(1), točka 21, Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (16);

„kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kakor je opredeljena v členu 4(1), točka 1, Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (17);

„investicijsko podjetje“ pomeni investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v členu 4(1), točka 2, Uredbe (EU) št. 575/2013;

„malo in nekompleksno podjetje“ pomeni malo in nekompleksno podjetje, kakor je opredeljeno v členu 13, točka 10a, Direktive 2009/138/ES;

„izvajalec ključnih storitev“ pomeni subjekt, ki zagotavlja blago ali storitve, kot so storitve informacijske tehnologije, komunalne storitve ter najem, servisiranje in vzdrževanje prostorov, ki so potrebni za ohranitev neprekinjenega izvajanja poslov zavarovalnice ali pozavarovalnice ali za zagotovitev kontinuitete zavarovalnega kritja, in ki je del iste skupine kot ta zavarovalnica ali pozavarovalnica;

„hčerinsko podjetje“ pomeni hčerinsko podjetje, kakor je opredeljeno v členu 13, točka 16, Direktive 2009/138/ES;

„hčerinsko podjetje v Uniji“ pomeni zavarovalnico ali pozavarovalnico s sedežem v državi članici, ki je hčerinsko podjetje zavarovalnice ali pozavarovalnice iz tretje države ali matičnega podjetja iz tretje države;

„podružnica“ pomeni podružnico, kakor je opredeljena v členu 13, točka 11, Direktive 2009/138/ES;

„upravni, upravljalni ali nadzorni organ“ pomeni upravni, upravljalni ali nadzorni organ, kakor je opredeljen v členu 1, točka 43, Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35 (18);

„finančni konglomerat“ pomeni finančni konglomerat, kakor je opredeljen v členu 2, točka 14, Direktive 2002/87/ES.