|
+PRILOGA III |
PRILOGA III
PRILOGA III I. Osnovna enačba, ki izraža enakovrednost črpanj na eni strani ter odplačil in stroškov na drugi strani. Osnovna enačba, ki določa efektivno obrestno mero, izraža na letni osnovi enakost skupne sedanje vrednosti črpanj na eni strani ter skupne sedanje vrednosti odplačil in plačil stroškov na drugi strani:
pri čemer je:
Opombe
(a)
Zneski, ki jih plačata stranki ob različnih časih, so lahko različni in se lahko plačajo v različnih časovnih intervalih.
(b)
Začetni datum je datum prvega črpanja.
(c)
Časovni intervali med datumi, ki se uporabljajo pri izračunu, se izrazijo v letih ali delih leta. Pri tem se predpostavlja, da ima leto 365 dni (ali 366 v prestopnih letih), 52 tednov ali 12 enakih mesecev. Za mesec se predpostavlja, da ima 30,41666 dneva (tj. 365/12) ne glede na to, ali je leto prestopno ali ne. Kadar časovnih intervalov med datumi, ki se uporabljajo pri izračunih, ni mogoče izraziti kot celo število tednov, mesecev ali let, se izrazijo kot celo število enega od teh obdobij in s številom dni. Kadar se uporabljajo dnevi:
(i)
se šteje vsak dan, vključno s konci tedna in prazniki;
(ii)
se enaka obdobja in nato dnevi štejejo nazaj do dneva začetka črpanja;
(iii)
se dolžina obdobja dni izračuna tako, da se odšteje prvi dan in prišteje zadnji dan, izrazi pa se v letih, tako da se to obdobje deli s številom dni (365 ali 366) celotnega leta, ki se šteje nazaj od zadnjega dne do istega dne predhodnega leta.
(d)
Rezultat izračuna se zapiše na vsaj eno decimalno mesto natančno. Če je na naslednjem decimalnem mestu število 5 ali večje, se število na tem decimalnem mestu poveča za eno.
(e)
Enačba se lahko preoblikuje z uporabo ene same vsote in koncepta denarnih tokov (Ak), ki so lahko pozitivni ali negativni, z drugimi besedami plačani ali prejeti v obdobjih 1 do n, izraženih v letih:
pri čemer je S trenutna bilanca denarnih tokov. Če je cilj ohraniti enakovrednost denarnih tokov, bo vrednost S enaka nič. II. Dodatne predpostavke za izračun efektivne obrestne mere so naslednje:
(a)
Kadar daje kreditna pogodba potrošniku možnost prostega črpanja, se šteje, da je skupni znesek kredita črpan takoj in v celoti.
(b)
Kadar daje kreditna pogodba potrošniku možnost prostega črpanja na splošno, vendar med različnimi načini črpanja predvideva omejitev glede zneska kredita in časovnega obdobja, se šteje, da je znesek kredita črpan na prvi datum, določen v kreditni pogodbi, in v skladu s temi omejitvami črpanja.
(c)
Kadar kreditna pogodba predvideva različne načine črpanja z različnimi stroški ali posojilnimi obrestnimi merami, se šteje, da je skupni znesek kredita črpan po najvišjih stroških in najvišji posojilni obrestni meri, ki se obračunajo za najpogosteje uporabljen mehanizem črpanja za to vrsto kreditne pogodbe.
(d)
V primeru možnosti prekoračitve se šteje, da je skupni znesek kredita črpan v celoti in za celotno trajanje kreditne pogodbe. Če trajanje možnosti prekoračitve ni znano, se pri izračunu efektivne obrestne mere predpostavlja, da je čas trajanja kredita tri mesece.
(e)
V primeru odprte kreditne pogodbe, razen možnosti prekoračitve, se predpostavlja, da:
(i)
se kredit zagotovi za eno leto, in sicer se začne na dan začetka črpanja, s končnim plačilom potrošnika pa se poravnajo saldo glavnice, obresti in morebitni drugi stroški;
(ii)
potrošnik odplača glavnico z enakimi mesečnimi plačili, pri čemer začne odplačevati en mesec po dnevu začetka črpanja. Vendar se v primerih, ko mora biti glavnica v vsakem plačilnem roku odplačana v celoti z enkratnim zneskom, predpostavlja, da bodo naslednja črpanja in odplačila celotne glavnice potrošnika izvršena v enem letu. Obresti in drugi stroški se določijo v skladu z navedenimi črpanji in odplačili glavnice ter tako, kot je določeno v kreditni pogodbi. Za namene te točke je odprta kreditna pogodba kreditna pogodba, ki ni sklenjena za določen čas in vključuje kredite, ki jih je treba odplačati v celoti v določenem roku ali po njem, ki pa so spet na voljo za črpanje, potem ko se odplačajo.
(f)
V primeru kreditnih pogodb, razen takšnih pogodb z možnostjo prekoračitve in odprtih kreditnih pogodb, kakor so navedene v predpostavkah iz točk (d) in (e):
(i)
kadar datuma ali zneska odplačila glavnice, ki ga mora izvršiti potrošnik, ni mogoče ugotoviti, se predpostavlja, da se odplačilo izvrši na prvi datum, ki ga določa kreditna pogodba, znesek pa je najnižji znesek, ki ga določa kreditna pogodba;
(ii)
kadar časovnega intervala med dnevom začetka črpanja in dnevom prvega plačila potrošnika ni mogoče ugotoviti, se predpostavlja, da je to najkrajši časovni interval.
(g)
Kadar datuma ali zneska plačila, ki ga mora izvršiti potrošnik, ni mogoče ugotoviti na podlagi kreditne pogodbe ali predpostavk iz točk (d), (e) ali (f), se predpostavlja, da je plačilo izvršeno v skladu z datumi in pogoji, ki jih zahteva dajalec kredita, ter, kadar so ti datumi in pogoji neznani, da:
(i)
se stroški obresti plačajo skupaj z odplačili glavnice;
(ii)
se na dan sklenitve kreditne pogodbe kot enoten znesek plačajo neobrestni stroški;
(iii)
se neobrestni stroški v obliki več plačil plačajo v rednih časovnih intervalih, z začetkom na dan prvega odplačila glavnice; kadar pa znesek takih plačil ni znan, se predpostavlja, da so zneski enaki;
(iv)
se s končnim plačilom poravnajo saldo glavnice, obresti in morebitni drugi stroški.
(h)
Kadar najvišja dovoljena meja kredita še ni bila dogovorjena, se predvideva, da znaša 1 500 EUR.
(i)
Kadar se za omejeno obdobje ali znesek ponudijo različne posojilne obrestne mere in stroški, se za posojilno obrestno mero in stroške šteje najvišja mera za celotno trajanje kreditne pogodbe.
(j)
Za potrošniške kreditne pogodbe z dogovorjeno fiksno posojilno obrestno mero v začetnem obdobju, ob izteku katerega se določi nova posojilna obrestna mera, ki se nato redno prilagaja v skladu z dogovorjenim kazalnikom, temelji izračun efektivne obrestne mere na predpostavki, da je na koncu obdobja fiksne posojilne obrestne mere posojilna obrestna mera enaka tisti, ki je veljala ob izračunu efektivne obrestne mere na podlagi vrednosti v tistem času dogovorjenega kazalnika. 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|
