POGLAVJE II PRAVILA ZA IZVAJANJE SLUŽB

Člen 6

Skupne zahteve

Skupne zahteve za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa se določijo v skladu s postopkom iz člena 5(3) okvirne uredbe. Skupne zahteve vključujejo naslednje elemente:

Člen 7

Certificiranje izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa

1.  Za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa v Skupnosti morajo države članice izvesti certificiranje.

2.  Vloge za certificiranje naj izvajalec predloži nacionalnemu nadzornemu organu države članice, v kateri ima glavni poslovni sedež in uradni sedež, če ta obstaja.

3.  Nacionalni nadzorni organi izdajo dovoljenja izvajalcem navigacijskih služb zračnega prometa, če ti izpolnjujejo splošne zahteve iz člena 6. Dovoljenja se lahko izdajo posamezno za vsako vrsto navigacijske službe zračnega prometa, kakor je opredeljeno v členu 2 okvirne uredbe, ali za sveženj takšnih služb, med drugim, kadar izvajalec služb zračnega prometa, ne glede na to kakšen je njegov pravni status, deluje in vzdržuje svoje lastne komunikacijske, navigacijske in nadzorovalne sisteme. Dovoljenja je treba redno kontrolirati.

4.  Z dovoljenjem so določene pravice in obveznosti izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, zlasti nediskriminatorni dostop uporabnikov zračnega prostora do teh služb s posebnim poudarkom na varnosti. Pri izdaji dovoljenj se lahko upoštevajo le pogoji iz Priloge II. Ti pogoji se utemeljujejo objektivno, brez razlikovanja, sorazmerno in transparentno.

5.  Države članice ne glede na odstavek 1 lahko dovolijo izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa v celotnem zračnem prostoru v njihovi pristojnosti ali v delu tega zračnega prostora, ne da bi izdale dovoljenje, kadar jim izvajalec nudi predvsem premike zrakoplovov, ki ne spadajo v splošni zračni promet. V takih primerih zadevna država članica obvesti Komisijo in druge države članice o svoji odločitvi in ukrepih, ki jih je sprejela, za izpolnjevanje skupnih zahtev v največji možni meri.

▼M1

6.  Brez poseganja v člena 8 in 9 izdaja dovoljenj izvajalcem storitev navigacijskih služb zračnega prometa daje možnost, da svoje storitve ponudijo državam članicam, drugim izvajalcem storitev navigacijskih služb, uporabnikom zračnega prostora in letališkim družbam v Skupnosti.

7.  Nacionalni nadzorni organi nadzirajo izpolnjevanje skupnih zahtev in pogojev, navedenih v dovoljenju. Podrobne navedbe takšnega nadziranja so vključene v letna poročila, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 12(1) okvirne uredbe. Če nacionalni nadzorni organ ugotovi, da nosilec dovoljenja ne izpolnjuje več teh zahtev ali pogojev, sprejme primerne ukrepe ob zagotavljanju neprekinjenega delovanja služb, pod pogojem, da varnost ni ogrožena. Ti ukrepi lahko vključujejo razveljavitev dovoljenja.

▼B

8.  Država članica prizna vsako dovoljenje, ki ga druga država članica izda v skladu s tem členom.

9.  V izjemnih okoliščinah lahko države članice izpolnjevanje tega člena odložijo za šest mesecev od datuma, ki izhaja iz člena 19(2). Države članice obvestijo Komisijo o takšnem odlogu in navedejo razloge zanj.

▼M1

Člen 8

Določitev izvajalcev služb zračnega prometa

1.  Države članice zagotavljajo izvajanje storitev zračnega prometa na ekskluzivni osnovi v specifičnih blokih zračnega prostora, ki je v njihovi pristojnosti. V ta namen države članice določijo izvajalca storitev služb zračnega prometa, ki ima veljavno dovoljenje v Skupnosti.

2.  Za zagotavljanje čezmejnih storitev države članice zagotovijo, da izvajanja tega člena in člena 10(3) ne preprečuje njihov nacionalni pravni sistem z zahtevo, da so izvajalci služb zračnega prometa, ki izvajajo storitve v zračnem prostoru, v pristojnosti te države članice:

3.  Države članice opredelijo pravice in obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati določeni izvajalci služb zračnega prometa. Te obveznosti lahko vključujejo pogoje v zvezi s pravočasnim informiranjem, ki omogočajo identifikacijo vseh premikov zrakoplovov v zračnem prostoru, ki je v njihovi pristojnosti.

4.  Države članice imajo diskrecijsko pravico pri izbiri izvajalca službe zračnega prometa pod pogojem, da ta izpolnjuje zahteve in pogoje iz členov 6 in 7.

5.  Za funkcionalne bloke zračnega prostora, opredeljene v skladu s členom 9a, ki so v zračnem prostoru v pristojnosti več kakor ene države članice, države članice v skladu z odstavkom 1 tega člena skupaj določijo enega ali več izvajalcev storitev služb zračnega prometa vsaj en mesec pred vzpostavitvijo bloka zračnega prostora.

6.  Države članice takoj obvestijo Komisijo in druge države članice o vseh odločitvah v okviru tega člena glede določitve izvajalcev služb zračnega prometa v specifičnih blokih zračnega prostora, ki je v njihovi pristojnosti.

▼B

Člen 9

Določitev izvajalcev meteoroloških služb

1.  Države članice lahko določijo izvajalca meteoroloških služb, ki na ekskluzivni osnovi v celoti ali delno zagotavljajo meteorološke podatke za celoten ali delni zračni prostor v njihovi pristojnosti ob upoštevanju varnostnih načel.

2.  Države članice takoj obvestijo Komisijo in druge države članice o vsaki odločitvi v okviru tega člena glede določitve izvajalca služb letalske meteorologije.

▼M1

Člen 9a

Funkcionalni bloki zračnega prostora

1.  Do 4. decembra 2012 države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvajanje funkcionalnih blokov zračnega prostora z namenom doseganja zahtevane zmogljivosti in učinkovitosti omrežja za upravljanje zračnega prometa na enotnem evropskem nebu in ohranitve visoke stopnje varnosti ter prispevanja k splošni uspešnosti sistema zračnega prometa in zmanjšanemu vplivu na okolje. Države članice kolikor je mogoče tesno sodelujejo med sabo, zlasti države članice, ki vzpostavljajo sosednje funkcionalne bloke zračnega prostora, z namenom zagotovitve skladnosti s to določbo. Kadar je primerno, lahko sodelovanje vključuje tretje države, ki so udeležene pri funkcionalnih blokih zračnega prostora.

2.  Funkcionalni bloki zračnega prostora:

3.  Funkcionalni blok zračnega prostora se vzpostavi le z medsebojnim sporazumom vseh držav članic in po potrebi tretjih držav, ki so pristojne za kateri koli del zračnega prostora, vključenega v funkcionalni blok zračnega prostora. Preden uradno obvestijo Komisijo o vzpostavitvi funkcionalnega bloka zračnega prostora, zadevne države članice pošljejo ustrezne informacije Komisiji, drugim državam članicam in zainteresiranim stranem in jim dajo priložnost, da predložijo svoje ugotovitve.

4.  Kadar se funkcionalni blok zračnega prostora nanaša na zračni prostor, ki je v celoti ali delno v pristojnosti dveh ali več držav članic, sporazum, s katerim se vzpostavi funkcionalni blok zračnega prostora, vsebuje potrebne določbe o načinu spreminjanja tega bloka in načinu umika države članice iz bloka, vključno s prehodnimi ureditvami.

5.  Kadar nastanejo težave med dvema državama članicama ali več državami članicami glede čezmejnega funkcionalnega bloka zračnega prostora, ki zadeva zračni prostor v njihovi pristojnosti, lahko zadevne države članice skupaj predložijo zadevo Odboru za enotno evropsko nebo, da poda mnenje. Mnenje se naslovi na zadevne države članice. Brez poseganja v odstavek 3 države članice takšno mnenje upoštevajo v svojih prizadevanjih, da bi našle rešitev.

6.  Po prejemu uradnih obvestil držav članic glede sporazumov in izjav iz členov 3 in 4 Komisija oceni, ali posamezni funkcionalni bloki zračnega prostora izpolnjujejo zahteve iz odstavka 2, in rezultate predloži v razpravo Odboru za enotno evropsko nebo. Če Komisija presodi, da eden ali več funkcionalnih blokov zračnega prostora ne izpolnjuje zahtev, začne pogovore z zadevno državo članico, da doseže soglasje o ukrepih, potrebnih za popravo nastalih razmer.

7.  Komisija je brez poseganja v odstavek 6 uradno obveščena o sporazumih in izjavah iz odstavkov 3 in 4 z namenom, da se objavijo v Uradnem listu Evropske unije. V objavi se določi datum začetka veljavnosti s tem povezane odločitve.

8.  Navodila za vzpostavitev in spremembo funkcionalnih blokov zračnega prostora se pripravijo do 4. decembra 2010 v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 5(2) okvirne uredbe.

9.  Komisija do 4. decembra 2011 in v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) okvirne uredbe, sprejme izvedbena pravila glede informacij, ki jih mora zadevna država članica zagotoviti pred vzpostavitvijo in spremembo funkcionalnega bloka zračnega prostora v skladu z odstavkom 3 tega člena.

Člen 9b

Koordinator sistema funkcionalnih blokov zračnega prostora

1.  Da bi olajšala vzpostavitev funkcionalnih blokov zračnega prostora, Komisija lahko imenuje fizično osebo za koordinatorja sistema funkcionalnih blokov zračnega prostora („koordinator“). Komisija ukrepa v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) okvirne uredbe.

2.  Brez poseganja v člen 9a(5) koordinator na zahtevo vseh vpletenih držav članic in, kjer je to primerno, tretjih držav, ki so udeležene pri istem funkcionalnem bloku zračnega prostora, olajša premagovanje težav v njihovem pogajalskem procesu, da bi pospešil vzpostavitev funkcionalnih blokov zračnega prostora. Koordinator deluje na osnovi pooblastila vseh vpletenih držav članic in, kadar je primerno, tretjih držav, ki so udeležene pri istem funkcionalnem bloku zračnega prostora.

3.  Koordinator deluje nepristransko, zlasti v odnosu do držav članic, tretjih držav, Komisije in zainteresiranih strani.

4.  Koordinator ne razkrije nobenih informacij, ki jih je pridobil med izvajanjem svoje funkcije, razen če ga za to ne pooblasti(-jo) zadevna(-e) država(-e) članica(-e) in, če je primerno, tretja(-e) država(-e).

5.  Vsake tri mesece po njegovem imenovanju predloži koordinator poročilo Komisiji, Odboru za enotno evropsko nebo in Evropskemu parlamentu. Poročilo vključuje povzetek in rezultate pogajanj.

6.  Pooblastilo koordinatorja se izteče, ko je podpisan zadnji sporazum o funkcionalnem bloku zračnega prostora, vendar najpozneje 4. decembra 2012.

▼B

Člen 10

Odnosi med izvajalci služb

1.  Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa lahko uporabljajo službe drugih izvajalcev, ki so bili certificirani v Skupnosti.

2.  Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa formalno potrdijo njihove delovne odnose s pisnimi sporazumi ali enakovrednimi pravnimi ureditvami, v katerih opredelijo specifične dolžnosti in naloge, ki jih vsak izvajalec prevzame, in omogočijo izmenjavo operativnih podatkov med temi izvajalci, če so ti podatki v zvezi s splošnim zračnim prometom. O sklenitvi teh sporazumov je treba obvestiti nacionalni nadzorni organ ali zadevne organe.

3.  V primerih izvajanja služb zračnega prometa se zahteva odobritev zadevnih držav članic. V primerih zagotavljanja meteoroloških služb se zahteva odobritev zadevnih držav članic, če so te določile izvajalca na ekskluzivni osnovi v skladu s členom 9(1).

▼M1

Člen 11

Odnosi z vojaškimi organi

Države članice v okviru skupne prometne politike sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da bi se med pristojnimi civilnimi in vojaškimi organi sklenili ali obnovili pisni sporazumi ali enakovredne pravne ureditve za upravljanje specifičnih blokov zračnega prostora.

▼B

Člen 12

Preglednost računovodskih izkazov

1.  Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa morajo ne glede na svoj lastniški sistem ali pravno ureditev sestaviti računovodske izkaze, jih predložiti v revizijo in objaviti. Ti računovodski izkazi so v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, ki jih je sprejela Skupnost. Kadar zaradi pravnega statusa izvajalca storitev popolna skladnost z mednarodnimi standardi ni mogoča, si izvajalec prizadeva takšno skladnost doseči v največji možni meri.

2.  V vseh primerih pa izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa objavijo letno poslovno poročilo in se pri njih redno izvajajo tudi neodvisne revizije.

▼M1

3.  Kadar izvajalci storitev navigacijskih služb zračnega prometa izvajajo storitve v svežnju, morajo identificirati in razkriti stroške in dohodke, ki izhajajo iz navigacijskih storitev, ki jih razčlenijo v skladu s sistemom pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa iz člena 14 in, kadar je to primerno, vodijo konsolidirane računovodske izkaze za druge storitve, ki niso povezane z navigacijskimi službami zračnega prometa, kakor bi morali storiti, če bi zadevne službe zagotavljala ločena podjetja.

▼B

4.  Države članice določijo pristojne organe, ki imajo pravico dostopa do računovodskih izkazov izvajalcev služb znotraj zračnega prostora v njihovi pristojnosti.

5.  Za izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa, ki jih zajema ta uredba, lahko države članice uporabljajo prehodne določbe člena 9 Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov ( 7 ).

Člen 13

Dostop do podatkov in zaščita podatkov

1.  Da bi zadostili potrebam pri svojem delovanju si izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, uporabniki zračnega prostora in letališke družbe izmenjujejo ustrezne operativne podatke za splošni zračni promet v realnem času. Ti podatki se uporabljajo samo za operativne namene.

2.  Dostop do ustreznih operativnih podatkov se brez razlikovanja odobri ustreznim organom, certificiranim izvajalcem navigacijskih služb, uporabnikom zračnega prostora in letališkim družbam.

3.  Certificirani izvajalci služb, uporabniki zračnega prostora in letališke družbe določijo standardne pogoje za dostop tudi do njihovih drugih operativnih podatkov, poleg tistih iz odstavka 1. Nacionalni nadzorni organi takšne standardne pogoje odobrijo. Podrobna pravila o takšnih pogojih se določijo, če je to primerno, v skladu s postopkom iz člena 5(3) okvirne uredbe.