PRILOGA VII MERILNA METODA ZA OCENJEVANJE SKLADNOSTI Z DODATNIMI DOLOČBAMI ZA EMISIJE HRUPA

PRILOGA VII

MERILNA METODA ZA OCENJEVANJE SKLADNOSTI Z DODATNIMI DOLOČBAMI ZA EMISIJE HRUPA

1.   SPLOŠNO

Ta priloga opisuje merilno metodo za ocenjevanje skladnosti vozila z dodatnimi določbami za emisije hrupa (ASEP) iz člena 7.

Ko proizvajalec zaprosi za EU-homologacijo, ni obvezno, da izvede dejanske preskuse. Proizvajalec podpiše potrdilo o skladnosti iz Dodatka. Homologacijski organ lahko zahteva dodatne informacije o potrdilu o skladnosti in izvede preskuse, opisane v nadaljevanju.

Postopek iz te priloge zahteva izvedbo preskusa v skladu s Prilogo II. Preskus iz Priloge II se izvede na isti preskusni stezi v pogojih, ki so podobni pogojem, zahtevanih v preskusih iz te priloge.

2.   MERILNA METODA

2.1   Merilne naprave in pogoji za merjenje

Če ni določeno drugače, so merilne naprave, pogoji za merjenje in pogoj glede vozila enaki tistim iz točk 2 in 3 Priloge II.

Če ima vozilo različne načine, ki vplivajo na emisije hrupa, morajo biti vsi načini skladni z zahtevami iz te priloge. Če je proizvajalec izvedel preskuse, s katerimi homologacijskemu organu dokaže skladnost s temi zahtevami, se načini, ki so bili med preskusi uporabljeni, zabeležijo v poročilu o preskusu.

2.2   Preskusna metoda

Če ni določeno drugače, se uporabijo pogoji in postopki iz točk 4.1 do 4.1.2.1.2.2 Priloge II. Za namen te priloge se meri in oceni ena preskusna vožnja.

2.3   Območje delovanja

Pogoji delovanja so:

nBB ≤ 0,9 * s, pri čemer se upošteva najnižja vrednost

Hitrost vozila VBB ASEP:

če je nBB ASEP dosežena z eno prestavovBB ≤ 70 km/h

v vseh drugih primerihvBB ≤ 80 km/h

prestaveK ≤ prestavno razmerje i, kot je določeno v Prilogi II

Če vozilo v najnižji veljavni prestavi ne doseže največje vrtilne frekvence pod 70 km/h, je omejitev hitrosti vozila 80 km/h.

2.4   Prestavna razmerja

Zahteve ASEP veljajo za vsako prestavno razmerje K, ki zagotavlja rezultate preskusa v območju delovanja, kakor je opredeljeno v točki 2.3 te priloge.

Pri vozilih z avtomatskimi menjalniki, prilagodljivimi menjalniki in CVT, ki se preskušajo z odklenjenimi prestavnimi razmerji, se lahko pri preskusu izvede sprememba prestavnega razmerja v nižje razmerje in višji pospešek. Sprememba prestave v višjo in manjši pospešek nista dovoljena. Menjanju prestav v prestavno razmerje, zaradi katerega pride do pogoja, ki ni v skladu z robnimi pogoji, se je treba izogniti. V takih primerih je dovoljeno uvesti in uporabiti elektronske ali mehanske naprave, vključno z nadomestnimi položaji prestavne ročice. Da bi bil preskus ASEP reprezentativen in ponovljiv (za homologacijski organ), se vozila preskušajo na podlagi kalibracije proizvajalčevega menjalnika.

2.5   Ciljni pogoji

Emisije hrupa se merijo za vsako veljavno prestavno razmerje na štirih preskusnih točkah, kot je navedeno v nadaljevanju.

Prva preskusna točka P1 se določi z uporabo vstopne hitrosti vAA, ki znaša 20 km/h. Če stabilnega pospeška ni mogoče doseči, se hitrost povečuje v korakih po 5 km/h, dokler ni dosežen stabilni pospešek.

Četrta preskusna točka P4 se določi z največjo hitrostjo vozila pri BB' s prestavnim razmerjem v okviru robnih pogojev v skladu s točko 2.3.

Drugi dve preskusni točki se izračunata z naslednjo enačbo:

Preskusna točka Pj: vBB_j = vBB_1 + ((j – 1)/3) * (vBB_4 – vBB_1) za j = 2 in 3

pri čemer je:

vBB_1 = hitrost vozila pri BB' preskusne točke P1

vBB_4 = hitrost vozila pri BB' preskusne točke P4

Odstopanje za vBB_j: ±3 km/h

Za vse preskusne točke morajo biti izpolnjeni robni pogoji iz točke 2.3.

2.6   Preskus vozila

Pot središčnice vozila poteka čim bližje črti CC' med celotnim preskusom, od približevanja črti AA' in vse dokler zadnji del vozila ne prečka črte BB'.

Pri črti AA' se pedal za plin popolnoma pritisne. Da bi dosegli bolj stabilen pospešek ali se izognili prestavljanju navzdol med črto AA' in BB', se lahko pred črto AA' uporabi predpospešek. Pedal za plin se ohrani v tem položaju, dokler zadnji del vozila ne doseže črte BB'.

Za vsako posamezno preskusno vožnjo se določijo in zabeležijo naslednji parametri:

Največja A-vrednotena raven zvočnega tlaka na obeh straneh vozila, ugotovljena med vsako vožnjo vozila med črtama AA' in BB', ki se jo zaokroži na eno decimalko (Lwot,kj). Če se ugotovi temenska vrednost hrupa, ki očitno ni značilna za splošno raven zvočnega tlaka, se meritev ne upošteva. Meritve na levi in desni strani se lahko opravijo hkrati ali ločeno.

Odčitki hitrosti vozila pri črtah AA' in BB' se navedejo s prvo pomembno števko za decimalnim mestom. (vAA,kj; vBB,kj)

Po potrebi se odčitki vrtilne frekvence motorja pri črtah AA' in BB' navedejo kot celo število (nAA,kj; nBB,kj).

Izračunani pospešek se določi v skladu s formulo v točki 4.1.2.1.2 Priloge II in navede do druge števke za decimalnim mestom (awot,test,kj).

3.   ANALIZA REZULTATOV

3.1   Določanje sidrne točke (anchor) za vsako prestavno razmerje

Za meritve v prestavi i in nižje je sidrna točka sestavljena iz največje ravni hrupa Lwoti, zabeležene vrtilne frekvence motorja nwoti in hitrosti vozila vwoti pri BB' prestavnega razmerja i preskusa pospeševanja iz Priloge II.

Za meritve v prestavi i + 1 je sidrna točka sestavljena iz največje ravni hrupa Lwoti+1, zabeležene vrtilne frekvence motorja nwoti+1 in hitrosti vozila vwoti+1 pri BB' prestavnega razmerja i + 1 preskusa pospeševanja iz Priloge II.

3.2   Naklon regresijske premice za vsako prestavo

Meritve hrupa se ocenijo kot funkcija vrtilne frekvence motorja v skladu s točko 3.2.1.

3.2.1   Izračun naklona (slope) regresijske premice za vsako prestavo

Linearna regresijska premica se izračuna z uporabo sidrne točke in štirih soodvisnih dodatnih meritev.

(v dB/1 000 min-1)

pri čemer je:

in;

pri čemer je nj = vrtilna frekvenca motorja pri črti BB'

3.2.2   Naklon regresijske premice za vsako prestavo

Naklonk določene prestave za nadaljnji izračun je rezultat, dobljen z izračunom v točki 3.2.1, zaokrožen na prvo decimalno mesto, vendar ne višji od 5 dB/1 000 min–1.

3.3   Izračun linearnega zvišanja ravni hrupa, pričakovanega pri vsaki meritvi

Raven hrupa LASEP,kj za merilno točko j in prestavo k se izračuna z uporabo vrtilne frekvence motorja, izmerjene za vsako merilno točko, z uporabo naklona iz točke 3.2 za določeno sidrno točko za vsako prestavno razmerje.

Za nBB_k,j ≤ nanchor,k:

LASEP_k,j = Lanchor_k + (Naklonk – Y) * (nBB_k,j – nanchor,k)/1 000

Za nBB_k,j > nanchor,k:

LASEP_k,j = Lanchor_k + (Naklonk + Y) * (nBB_k,j – nanchor,k)/1 000

Pri čemer je Y = 1

3.4   Vzorci

Na zahtevo homologacijskega organa se izvedeta dve dodatni vožnji v okviru robnih pogojev v skladu s točko 2.3.

4.   OVREDNOTENJE REZULTATOV

Oceni se vsaka posamezna meritev hrupa.

Raven hrupa vsake določene merilne točke ne sme preseči navedenih omejitev:

Lkj ≤ LASEP_k.j + x

pri čemer je:

Če izmerjena raven hrupa na točki preseže omejitev, se na isti točki izvedeta še dve meritvi, da se preveri negotovost meritve. Vozilo je še vedno v skladu s posebnimi določbami za emisije hrupa, če povprečje treh veljavnih meritev na tej določeni točki izpolnjuje zahtevo.

5.   OCENA REFERENČNEGA HRUPA

Referenčni hrup se oceni na eni sami točki v eni nepovezani prestavi, ki simulira stalni pospešek z začetno hitrostjo pri vaa enako 50 km/h in končno hitrostjo pri vbb enako 61 km/h. Skladnost hrupa na tej točki se lahko izračuna s pomočjo rezultatov iz točke 3.2.2 in navedeno zahtevo ali pa oceni z neposrednimi meritvami z uporabo prestave, kot je navedeno v nadaljnjem besedilu.

6.   OVREDNOTENJE DODATNIH DOLOČB ZA EMISIJE HRUPA Z UPORABO NAČELA L_URBAN

6.1   Splošno

Ta postopek vrednotenja je nadomestna metoda, ki jo proizvajalec izbere namesto postopka iz točke 3 te priloge in velja za vse tehnologije za vozila. Proizvajalec je odgovoren za določitev ustreznega načina preskušanja. Če ni določeno drugače, se vsi preskusi in izračuni izvedejo, kakor je določeno v Prilogi II.

6.2   Izračun Lurban ASEP

Iz katerega koli Lwot ASEP, izmerjenega v skladu s to prilogo, se Lurban ASEP izračuna na naslednji način:

kP ASEP = 1 – (aurban/awot test ASEP)

Rezultate preskusa, pri katerih je awot test ASEP nižji od aurban, se zanemari;

Lurban measured ASEP =

Lwot ASEP – kP ASEP * (Lwot ASEP – Lcrs)

Za nadaljnji izračun se uporabi Lurban iz Priloge II brez zaokroževanja, kar velja tudi za števko po decimalki (xx,x);

Lurban normalized = Lurban measured ASEP – Lurban

Lurban ASEP =

Lurban normalized – (0,15 * (VBB ASEP – 50))

Lurban ASEP je manjši od ali enak 3,0 dB.