Člen 7 4.

z uporabo standardov, navedenih v členih 5 in 6. Ocena tveganja opisuje izračun formule N – 1 na nacionalni ravni in po potrebi vključuje izračun formule N – 1 na regionalni ravni. V oceni tveganja so zajete tudi uporabljene predpostavke, vključno po potrebi s tistimi za izračun formule N – 1 na regionalni ravni, ter potrebni podatki za tak izračun. Izračunu formule N – 1 na nacionalni ravni se priloži simulacija motenj v posamezni največji plinski infrastrukturi z uporabo hidravličnega modeliranja za nacionalno ozemlje in izračun formule N – 1, ob upoštevanju količin plina v skladiščih pri 30 % in 100 % največje delovne prostornine;

ob upoštevanju vseh ustreznih nacionalnih in čezmejnih okoliščin, zlasti velikosti trga, konfiguracije omrežja, dejanskih pretokov, vključno s pretoki iz zadevne države članice, možnosti fizičnega pretoka plina v obe smeri, vključno z morebitno potrebo po posledični okrepitvi prenosnega sistema, obstoječe proizvodnje in skladiščenja ter vloge plina v mešanicah energetskih virov, zlasti pri daljinskem ogrevanju, proizvodnji električne energije in dejavnostih industrijskih sektorjev, ter dejavnikov varnosti in kakovosti plina;

z izvajanjem različnih scenarijev izjemno velikega povpraševanja po plinu in motenj v oskrbi s plinom, ob upoštevanju preteklih dogodkov, verjetnosti, letnega časa, pogostosti in trajanja njihovega pojava ter ob oceni njihovih morebitnih posledic, kot so:

s prepoznavanjem medsebojnega vpliva in povezanosti tveganj med državami članicami v rizični skupini in z drugimi državami članicami ali drugimi rizičnimi skupinami, kot je primerno, vključno pri medsebojnih povezavah, čezmejni oskrbi, čezmejnem dostopu do skladišč in dvosmerne zmogljivosti;

ob upoštevanju tveganj v zvezi z nadzorom nad infrastrukturo, ki je pomembna za zanesljivost oskrbe s plinom, do te mere, da lahko med drugim vključujejo tveganja premajhnega obsega naložb, onemogočanja diverzifikacije, zlorabe obstoječe infrastrukture, vključno s kopičenjem skladiščnih zmogljivosti, ali kršitve prava Unije;

ob upoštevanju največje zmogljivosti medsebojne povezave na vsaki vstopni in izstopni točki na meji ter različne ravni napolnjenosti skladišč;

ob upoštevanju scenarijev dolgotrajnejše motnje enega samega vira oskrbe.