Člen 30 1.

olajšuje izmenjavo in redno posodabljanje najboljših praks;

spodbuja uporabo drugih popolnoma spletnih postopkov, poleg tistih iz Priloge II k tej uredbi, in spletnih načinov avtentikacije, potrjevanja istovetnosti in podpisa, zlasti tistih, ki jih določa Uredba (EU) št. 910/2014;

razpravlja o izboljšavah uporabniku prijazne predstavitve informacij na področjih iz Priloge I, zlasti na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členoma 24 in 25;

pomaga Komisiji pri razvoju skupnih rešitev informacijske in komunikacijske tehnologije v podporo vstopnemu mestu;

razpravlja o osnutku letnega delovnega programa;

pomaga Komisiji pri spremljanju izvajanja letnega delovnega programa;

razpravlja o dodatnih informacijah, ki se zagotovijo v skladu s členom 5, da bi druge države članice spodbudili k zagotavljanju podobnih informacij, kadar so pomembne za uporabnike;

v skladu s členom 17 Komisiji pomaga pri spremljanju skladnosti z zahtevami iz členov 8 do 16;

poroča o izvajanju člena 6(1);

razpravlja o ukrepih za preprečitev ali odpravo nepotrebnega podvajanja storitev, ki so na voljo prek vstopnega mesta, in jih priporoči pristojnim organom in Komisiji;

predloži mnenja o postopkih ali ukrepih za učinkovito reševanje težav s kakovostjo storitev, ki jih izpostavijo uporabniki, ali predloge za njihovo izboljšanje;

razpravlja o uporabi načela vgrajene varnosti in zasebnosti v okviru te uredbe;

razpravlja o vprašanjih v zvezi z zbiranjem povratnih informacij uporabnikov in statističnih podatkov iz členov 24 in 25, da se storitve na ravni Unije in nacionalni ravni neprestano izboljšujejo;

razpravlja o vprašanjih v zvezi z zahtevami glede kakovosti storitev, zagotovljenih prek vstopnega mesta;

izmenja najboljše prakse in Komisiji pomaga pri organizaciji, strukturi in predstavitvi storitev iz člena 2(2), da bi omogočila dobro delovanje skupnega uporabniškega vmesnika;

olajšuje razvoj in izvajanje usklajene promocije;

sodeluje z organi upravljanja informacijskih storitev, storitev za pomoč ali reševanje težav;

zagotavlja smernice o dodatnem uradnem jeziku ali jezikih Unije, ki jih morajo pristojni organi uporabljati v skladu s členi 9(2), 10(4) in 11(2) ter točko (a) člena 13(2).