POGLAVJE I PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

ustvariti temelje za učinkovito doseganje ciljev energetske unije ter cilja, da se podnebna nevtralnost doseže najkasneje do leta 2050, zlasti okvira podnebne in energetske politike za leto 2030, in sicer tako, da se omogoči uporaba tržnih signalov zaradi povečanja učinkovitosti, večjega deleža energije iz obnovljivih virov, zanesljivosti oskrbe, prožnosti, povezovanja sistema prek več nosilcev energije, trajnostnosti, razogljičenja in inovacij;

določiti osnovna načela za dobro delujoče, povezane trge električne energije, kar bo vsem ponudnikom virov in odjemalcem električne energije omogočilo nediskriminatoren dostop na trg ter omogočilo razvoj terminskih trgov električne energije, da se dobaviteljem in porabnikom omogoči varovanje pred tveganji ali, da se zavarujejo pred tveganjem nestanovitnosti cen električne energije v prihodnosti, okrepilo vlogo porabnikov in jih zaščitilo, zagotavljalo konkurenčnost na svetovnem trgu ter izboljšalo zanesljivost oskrbe in prožnost prek prilagajanja odjema, shranjevanja energije in drugih rešitev za izboljšanje prožnosti, ki ne vključujejo fosilnih goriv, zagotavljalo energetsko učinkovitost, olajšalo agregiranje porazdeljenega povpraševanja in ponudbe ter omogočilo povezovanje trgov in sektorjev ter plačilo za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov na tržni osnovi;

določiti poštena pravila za čezmejno izmenjavo električne energije in tako pospešiti konkurenco na notranjem trgu električne energije ob upoštevanju posebnosti nacionalnih in regionalnih trgov, vključno z vzpostavitvijo mehanizma nadomestil za čezmejni pretok električne energije in določitvijo harmoniziranih načel za plačilo čezmejnega prenosa in za dodeljevanje razpoložljivih zmogljivosti medsebojnih povezav med nacionalnimi prenosnimi sistemi;

spodbuditi nastanek dobro delujočega in preglednega veleprodajnega trga, ki bo prispeval k visoki stopnji zanesljivosti oskrbe z električno energijo, in določiti mehanizme za harmonizacijo pravil za čezmejno izmenjavo električne energije;

podpreti dolgoročne naložbe v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, prožnost in omrežja, da se porabnikom omogoči, da bodo zneski na njihovih računih za energijo zmerni in manj odvisni od nihanj kratkoročnih cen na trgu električne energije, zlasti cen fosilnih goriv v srednjeročnem do dolgoročnem obdobju;

določiti okvir za sprejetje ukrepov za reševanje kriz zaradi cen električne energije.

„povezovalni vod“ pomeni daljnovod, ki prečka ali premošča mejo med državami članicami in ki spaja nacionalna prenosna omrežja držav članic;

„regulativni organ“ pomeni regulativni organ, ki ga imenuje vsaka država članica v skladu s členom 57(1) Direktive (EU) 2019/944;

„čezmejni pretok“ pomeni fizični pretok električne energije po prenosnem omrežju države članice, ki nastane zaradi vpliva dejavnosti proizvajalcev, odjemalcev ali obojih zunaj te države članice na njenem prenosnem omrežju;

„prezasedenost“ pomeni stanje, ko ni mogoče sprejeti vseh zahtev udeležencev na trgu za trgovanje med območji omrežja, ker bi znatno vplivale na fizične pretoke na elementih omrežja, ki ne morejo sprejeti navedenih pretokov;

„novi povezovalni vod“ pomeni povezovalni vod, ki ni bil zgrajen do 4. avgusta 2003;

„strukturna prezasedenost“ pomeni prezasedenost v prenosnem sistemu, ki jo je mogoče nedvoumno opredeliti, ki je predvidljiva, v daljšem obdobju geografsko stabilna in se redno pojavlja v normalnih stanjih elektroenergetskega sistema;

„operater trga“ pomeni subjekt, ki zagotavlja storitve ujemanja prodajnih in nakupnih ponudb za električno energijo;

„imenovani operater trga električne energije“ pomeni operaterja trga, ki ga pristojni organ imenuje za izvajanje nalog, povezanih z enotnim spajanjem trgov za dan vnaprej ali znotraj dneva;

„vrednost nezadostnega napajanja“ pomeni v EUR/MWh izraženo oceno najvišje cene električne energije, ki so jo odjemalci pripravljeni plačati, da se izognejo prekinitvi napajanja;

„izravnava“ pomeni vse ukrepe in procese v vseh časovnih okvirih, s katerimi operaterji prenosnih sistemov neprekinjeno zagotavljajo ohranjanje sistemske frekvence znotraj predhodno opredeljenega območja stabilnosti in količino rezerv, potrebnih za zahtevano kakovost;

„izravnalna energija“ pomeni energijo, ki jo operaterji prenosnih sistemov uporabijo za izravnavo;

„izvajalec storitev izravnave“ pomeni udeleženca na trgu, ki operaterjem prenosnih sistemov zagotavlja izravnalno energijo ali izravnalno moč ali oboje;

„izravnalna moč“ pomeni obseg zmogljivosti, za katero se je izvajalec storitev izravnave strinjal, da jo bo imel na razpolago in bo zanjo operaterju prenosnega sistema predložil ponudbe za nakup ustrezne količine izravnalne energije za obdobje trajanja pogodbe;

„bilančno odgovorni akter“ pomeni udeleženca na trgu ali njegovega izbranega zastopnika, odgovornega za njegova odstopanja na trgu električne energije;

„bilančni obračunski interval“ pomeni časovno enoto, za katero se izračunajo odstopanja bilančno odgovornih akterjev;

„cena odstopanja“ pomeni ceno, pozitivno, nič ali negativno, v vsakem bilančnem obračunskem intervalu za odstopanje v vsako smer;

„območje cene odstopanja“ pomeni območje, za katero se izračuna cena odstopanja;

„postopek predkvalifikacije“ pomeni postopek za preverjanje skladnosti ponudnika izravnalne moči z zahtevami, ki jih določijo operaterji prenosnih sistemov;

„rezervna zmogljivost“ pomeni obseg rezerv za vzdrževanje frekvence, rezerv za povrnitev frekvence ali rezerv za nadomestitev, ki morajo biti na voljo operaterju prenosnega sistema;

„prednostno dispečiranje“, kar zadeva model samodispečiranja, pomeni dispečiranje elektrarn na podlagi meril, ki se razlikujejo od ekonomskega vrstnega reda ponudb in, kar zadeva model centralnega dispečiranja, dispečiranje elektrarn na podlagi meril, ki se razlikujejo od ekonomskega vrstnega reda in od omrežnih omejitev, pri čemer se daje prednost dispečiranju določenih proizvodnih tehnologij;

„območje določanja zmogljivosti“ pomeni geografsko območje, v katerem se uporablja usklajen izračun zmogljivosti;

„mehanizem za zmogljivost“ pomeni ukrep, s katerim se zagotovi doseganje potrebne ravni zadostnosti virov, pri čemer se viri plačajo za njihovo razpoložljivost, vendar to ne vključuje ukrepov, ki se nanašajo na pomožne storitve ali upravljanje prezasedenosti;

„soproizvodnja z visokim izkoristkom“ pomeni soproizvodnjo, ki izpolnjuje merila iz Priloge II k Direktivi 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );

„predstavitveni projekt“ pomeni projekt, ki predstavlja tehnologijo kot prvo svoje vrste v Uniji in pomeni pomembno inovacijo, ki bistveno presega najsodobnejšo tehnologijo;

„udeleženec na trgu“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki kupuje, prodaja ali proizvaja električno energijo in ki je vključen v agregiranje ali ki je operater storitev prilagajanja odjema ali shranjevanja, vključno z oddajo naročil za trgovanje, na enem ali več trgov z električno energijo, vključno z izravnalnimi trgi z energijo;

„prerazporejanje“ pomeni ukrep, tudi omejitev uporabe dodeljenih prenosnih zmogljivosti, ki ga sproži eden ali več operaterjev prenosnih sistemov ali operaterjev distribucijskih sistemov s spremembo proizvodnje, vzorca poteka ali obojega, da se doseže sprememba fizičnih pretokov v elektroenergetskem sistemu in sprostitev fizične prezasedenosti ali se na drug način zagotovi sigurnost sistema;

„nasprotno trgovanje“ pomeni izmenjavo med območji, ki jo začnejo operaterji sistemov med dvema trgovalnima območjema za sprostitev fizične prezasedenosti;

„naprava za proizvodnjo električne energije“ pomeni napravo, ki pretvarja primarno energijo v električno energijo in je sestavljen iz enega ali več elektroenergetskih modulov, priključenih na omrežje;

„model centralnega dispečiranja“ pomeni model priprave voznih redov in dispečiranja, pri katerem vozne rede proizvodnje in vozne rede odjema ter dispečiranje naprav za proizvodnjo električne energije in odjemnih naprav, v zvezi z napravami, ki jih je mogoče dispečirati, določi operater prenosnega sistema v okviru integriranega postopka voznih redov;

„model samodispečiranja“ pomeni model priprave voznih redov in dispečiranja, pri katerem vozne rede proizvodnje in vozne rede odjema ter dispečiranje naprav za proizvodnjo električne energije in odjemnih naprav, v zvezi z napravami, ki jih je mogoče dispečirati, določi agent za vozne rede v teh napravah;

„standardni izravnalni produkt“ pomeni harmoniziran izravnalni produkt, ki ga opredelijo vsi operaterji prenosnih sistemov za izmenjavo storitev izravnave;

„posebni izravnalni produkt“ pomeni izravnalni produkt, ki se razlikuje od standardnega;

„pooblaščeni operater“ pomeni subjekt, na katerega operater prenosnega sistema ali imenovani operater trga električne energije prenese določene naloge ali obveznosti, ki so operaterju prenosnega sistema ali imenovanemu operaterju trga električne energije poverjene na podlagi te uredbe ali drugih pravnih aktov Unije, ali so mu bile naloge ali obveznosti dodeljene s strani države članice ali regulativnega organa;

„odjemalec“ pomeni odjemalca, kot je opredeljen v točki 1 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;

„končni odjemalec“ pomeni končnega odjemalca, kot je opredeljen v točki 3 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;

„veletrgovec“ pomeni veletrgovca, kot je opredeljen v točki 2 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;

„gospodinjski odjemalec“ pomeni gospodinjskega odjemalca, kot je opredeljen v točki 4 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;

„malo podjetje“ pomeni malo podjetje, kot je opredeljeno v točki 7 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;

„aktivni odjemalec“ pomeni aktivnega odjemalca, kot je opredeljen v točki 8 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;

„trgi električne energije“ pomeni trge električne energije, kot so opredeljeni v točki 9 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;

„dobava“ pomeni dobavo, kot je opredeljena v točki 12 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;

„pogodba o dobavi električne energije“ pomeni pogodbo o dobavi električne energije, kot je opredeljena v točki 13 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;

„agregiranje“ pomeni agregiranje, kot je opredeljeno v točki 18 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;

„prilagajanje odjema“ pomeni prilagajanje odjema, kot je opredeljeno v točki 20 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;

„sistem naprednega merjenja“ pomeni sistem naprednega merjenja, kot je opredeljeno v točki 23 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;

„interoperabilnost“ pomeni interoperabilnost, kot je opredeljena v točki 24 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;

„distribucija“ pomeni distribucijo, kot je opredeljena v točki 28 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;

„operater distribucijskega sistema“ pomeni operaterja distribucijskega sistema, kot je opredeljen v točki 29 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;

„energetska učinkovitost“ pomeni energetsko učinkovitost, kot je opredeljena v točki 30 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;

„energija iz obnovljivih virov“ pomeni energijo iz obnovljivih virov, kot je opredeljena v točki 31 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;

„porazdeljena proizvodnja“ pomeni porazdeljeno proizvodnjo, kot je opredeljena v točki 32 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;

„prenos“ pomeni prenos, kot je opredeljen v točki 34 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;

„operater prenosnega sistema“ pomeni operaterja prenosnega sistema, kot je opredeljen v točki 35 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;

„uporabnik sistema“ pomeni uporabnika sistema, kot je opredeljen v točki 36 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;

„proizvodnja“ pomeni proizvodnjo, kot je opredeljena v točki 37 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;

„proizvajalec“ pomeni proizvajalca, kot je opredeljen v točki 38 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;

„povezani sistem“ pomeni povezani sistem, kot je opredeljen v točki 40 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;

„majhni izdvojeni sistem“ pomeni majhni izdvojeni sistem, kot je opredeljen v točki 42 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;

„majhni povezani sistem“ pomeni majhni povezani sistem, kot je opredeljen v točki 43 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;

„pomožna storitev“ pomeni pomožno storitev, kot je opredeljena v točki 48 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;

„nefrekvenčna pomožna storitev“ pomeni nefrekvenčno pomožno storitev, kot je opredeljena v točki 49 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;

„shranjevanje energije“ pomeni shranjevanje energije, kot je opredeljeno v točki 59 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;

„regionalni koordinacijski center“ pomeni regionalni koordinacijski center, vzpostavljen v skladu s členom 35 te uredbe;

„veleprodajni energetski trg“ pomeni veleprodajni energetski trg, kot je opredeljen v točki 6 člena 2 Uredbe (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );

„trgovalno območje“ pomeni največje geografsko območje, v katerem lahko udeleženci na trgu izmenjujejo energijo brez dodeljevanja zmogljivosti;

„dodeljevanje zmogljivosti“ pomeni dodelitev prenosne zmogljivosti med območji;

„regulacijsko območje“ pomeni skladni del povezanega sistema, ki jih upravlja en sam operater sistema in vključuje povezane fizične obremenitve in/ali proizvodne enote, če obstajajo;

„usklajena neto prenosna zmogljivost“ pomeni metodo za izračun zmogljivosti, ki temelji na načelu predhodne ocene in opredelitve največje izmenjave energije med sosednjima trgovalnima območjema;

„kritični element omrežja“ pomeni element omrežja v trgovalnem območju ali med trgovalnimi območji, ki se upošteva v postopku izračuna zmogljivosti in omejuje količino električne energije, ki se lahko izmenja;

„prenosna zmogljivost med območji“ pomeni sposobnost povezanega sistema, da opravi prenos energije med trgovalnimi območji;

„proizvodna enota“ pomeni posamezni generator električne energije, ki pripada enoti za proizvodnjo;

„konica“ pomeni uro, v kateri se na podlagi napovedi operaterjev prenosnih sistemov in, kadar je ustrezno, imenovanih operaterjev trgov električne energije pričakuje najvišja bruto poraba električne energije ali bruto poraba električne energije, proizvedene iz virov, ki niso obnovljivi viri, ali veleprodajna cena električne energije za dan vnaprej, ob upoštevanju izmenjav med območji;

„izravnava konic“ pomeni zmožnost udeležencev na trgu, da zmanjšajo porabo električne energije iz omrežja ob konicah na zahtevo operaterja sistema;

„produkt za izravnavo konic“ pomeni tržni produkt, s katerim lahko udeleženci na trgu operaterjem sistemov zagotovijo izravnavo konic;

„regionalno virtualno vozlišče“ pomeni nefizično regijo, ki zajema več kot eno trgovalno območje, za katero se na podlagi metodologije določi referenčna cena;

„dvosmerna pogodba na razliko“ pomeni pogodbo med operaterjem naprave za proizvodnjo električne energije in nasprotno stranko, običajno javnim subjektom, ki zagotavlja zaščito minimalnih plačil in omejitev presežnih plačil;

„pogodba o nakupu električne energije“ pomeni pogodbo, na podlagi katere se fizična ali pravna oseba zaveže k nakupu električne energije od proizvajalca električne energije na tržni osnovi;

„namenska merilna naprava“ pomeni napravo, povezano s sredstvom ali vgrajeno v sredstvo, ki zagotavlja storitve prilagajanja odjema ali storitve za zagotavljanje prožnosti na trgu električne energije ali operaterjem sistemov;

„prožnost“ pomeni sposobnost elektroenergetskega sistema, da se prilagodi spremenljivosti vzorcev proizvodnje in porabe ter razpoložljivosti omrežja v ustreznih časovnih okvirih trga.