2. Država članica lahko odloči, da ponovna uporaba vode za namakanje v kmetijstvu na enem ali več vodnih območjih ali njihovih delih ni primerna, ob upoštevanju naslednjih meril:
|
(a)
|
geografskih in podnebnih razmer območja ali njegovih delov;
|
|
(b)
|
obremenitev drugih vodnih virov in stanja teh virov, vključno s količinskim stanjem vodnih teles podzemnih voda, kot je navedeno v Direktivi 2000/60/ES;
|
|
(c)
|
obremenitev vodnih teles površinskih voda, v katera se odvaja očiščena komunalna odpadna voda, in stanja teh teles;
|
|
(d)
|
okoljskih stroškov in stroškov vira predelane vode ter okoljskih stroškov in stroškov drugih vodnih virov.
|
Vsaka odločitev, sprejeta na podlagi prvega pododstavka, se ustrezno utemelji na podlagi meril iz navedenega pododstavka in predloži Komisiji. Pregleda se po potrebi, zlasti ob upoštevanju napovedi glede podnebnih sprememb in nacionalnih strategij za prilagajanje podnebnim spremembam, in vsaj vsakih šest let, ob upoštevanju načrtov upravljanja povodij, izdelanih v skladu z Direktivo 2000/60/ES.