UREDBA SVETA (Euratom) 2021/948 z dne 27. maja 2021 o vzpostavitvi Evropskega instrumenta za mednarodno sodelovanje na področju jedrske varnosti, ki dopolnjuje Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, na podlagi Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in o razveljavitvi Uredbe (Euratom) št. 237/2014

(1)

Unija bi morala podpirati in spodbujati svoje vrednote in interese po vsem svetu, da bi se uresničevali cilji in načela njenega zunanjega delovanja iz člena 3(5) ter členov 8 in 21 Pogodbe o Evropski uniji.

(2)

Za izvajanje novega mednarodnega okvira, vzpostavljenega z agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, globalno strategijo za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije in Evropskim soglasjem o razvoju, je namen Uredbe (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta (2) povečati skladnost in zagotoviti učinkovitost zunanjega delovanja Unije tako, da bodo njena prizadevanja osredotočena v racionaliziranem instrumentu, s katerim se bo izboljšalo izvajanje različnih politik na področju zunanjega delovanja.

(3)

Cilj Evropskega instrumenta za mednarodno sodelovanje na področju jedrske varnosti (v nadaljnjem besedilu: Instrument), ki dopolnjuje Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/947 bi moral biti spodbujanje vzpostavitve jedrske varnosti na visoki ravni, varstvo pred sevanjem ter uporaba učinkovitih in uspešnih nadzornih ukrepov za jedrske snovi v tretjih državah, pri čemer bi se bilo treba opreti na dejavnosti v okviru Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Skupnost). V okviru tega cilja je namen te uredbe podpirati spodbujanje preglednosti v postopkih odločanja organov tretjih držav v zvezi z jedrsko energijo.

(4)

Instrument bi bilo treba vzpostaviti za obdobje sedmih let, da se njegovo trajanje uskladi s trajanjem večletnega finančnega okvira iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (3).

(5)

Ta uredba je del okvira, zasnovanega za načrtovanje sodelovanja, in bi morala dopolnjevati tiste ukrepe jedrskega sodelovanja, ki se financirajo na podlagi Uredbe (EU) 2021/947.

(6)

Države članice Unije so pogodbenice Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, podpisane 1. julija 1968, in uporabljajo dodatni protokol k svojim sporazumom o nadzornih ukrepih, sklenjenih z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: IAEA).

(7)

Da bi se ohranila in spodbudila stalno izboljševanje ter nadzor jedrske varnosti, je Svet sprejel direktive 2009/71/Euratom (4), 2011/70/Euratom (5) in 2013/59/Euratom (6). Navedene direktive ter visok standard jedrske varnosti in ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, ki se izvajajo v Skupnosti, so zgledi, s katerimi bi lahko spodbudili tretje države k sprejetju podobnih visokih standardov.

(8)

Skupnost in njene države članice so pogodbenice Konvencije o jedrski varnosti, sprejete 17. junija 1994, in Skupne konvencije o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki, sprejete 5. septembra 1997.

(9)

Skupnost bi morala v skladu s poglavjem 10 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Pogodba Euratom) še naprej tesno sodelovati z IAEA glede jedrske varnosti in jedrskih nadzornih ukrepov v podporo ciljem iz poglavij 3 in 7 naslova II Pogodbe Euratom. Skupnost sodeluje z drugimi mednarodnimi organizacijami in programi s podobnimi cilji.

(10)

V Instrumentu bi bilo treba določiti ukrepe, ki bi spodbujali uresničitev zadanih ciljev in bili v skladu z ukrepi, predhodno podprtimi na podlagi Uredbe Sveta (Euratom) št. 237/2014 (7). Navedeni cilji zadevajo spodbujanje učinkovite kulture jedrske varnosti in uveljavljanje najvišjih standardov jedrske varnosti in varstva pred sevanjem, stalne izboljšave na področju jedrske varnosti, odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki, razgradnjo in sanacijo nekdanjih jedrskih območij in objektov ter učinkovite in uspešne nadzorne ukrepe za jedrske snovi v tretjih državah, zlasti v državah pristopnicah, državah kandidatkah, potencialnih kandidatkah in državah evropske sosedske politike.

(11)

Izvajanje te uredbe bi moralo, kjer je to ustrezno, temeljiti na posvetovanjih z državami članicami in njihovimi ustreznimi organi, zlasti regulativnimi organi na področju jedrske varnosti, s skupino evropskih regulatorjev za jedrsko varnost in prek odbora Evropskega instrumenta za mednarodno sodelovanje na področju jedrske varnosti, pa tudi na dialogu s partnerskimi državami. Pri izvajanju te uredbe bi bilo treba upoštevati sklepe Sveta o pomoči tretjim državam na področju jedrske varnosti in zaščite, sprejete 9. decembra 2008.

(12)

Rezultate zunanjega delovanja Skupnosti bi bilo treba spremljati in ocenjevati na podlagi vnaprej določenih, preglednih, posamezni državi prilagojenih in merljivih kazalnikov, prilagojenih posebnostim in ciljem Instrumenta, po možnosti pa bi morali temeljiti na okviru EU za rezultate pri mednarodnem sodelovanju in razvoju. Kazalniki bi morali biti usmerjeni v kakovost, smotrnost in rezultate, da bi morale države upravičenke izkazati večjo odgovornost do Unije in njenih držav članic glede rezultatov, doseženih pri izvajanju ukrepov za izboljšanje varnosti.

(13)

Unija in Skupnost bi si morali prizadevati za najučinkovitejšo možno uporabo razpoložljivih virov in s tem za optimizacijo učinka svojega zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti skladnost in dopolnjevanje med instrumenti Unije za zunanje financiranje ter ustvariti sinergije z drugimi politikami in programi Unije. Da bi se v največji možni meri povečal učinek kombiniranega posredovanja za doseganje skupnega cilja, bi morala ta uredba omogočati kombiniranje financiranja z drugimi programi Unije, če prispevki ne krijejo istih stroškov.

(14)

Ta uredba za celotno obdobje trajanja Instrumenta določa finančna sredstva, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (8).

(15)

Za Instrument se uporablja Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (9) (v nadaljnjem besedilu: Finančna uredba). Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in o povračilu zunanjim strokovnjakom.

(16)

Za izvajanje te uredbe bi bilo po potrebi treba uporabljati pravila in postopke, določene v Uredbi (EU) 2021/947, izvedbene določbe na podlagi te uredbe pa bi morale odražati določbe navedene uredbe.

(17)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 106a Pogodbe Euratom in člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU). Navedena pravila so določena v Finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja, ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 106a Pogodbe Euratom in člena 322 PDEU vključujejo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(18)

Oblike financiranja in načine izvrševanja financiranja Unije iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove primernosti za uresničevanje specifičnih ciljev ukrepov in doseganje rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme ter pričakovano tveganje neizpolnjevanja obveznosti. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v točki (a) člena 125(1) Finančne uredbe.

(19)

Letni akcijski načrti in ukrepi bi morali biti programi dela v skladu s Finančno uredbo. Letne akcijske načrte sestavljajo sklopi ukrepov, združeni v enem dokumentu.

(20)

Da bi zagotovili kontinuiteto pri nudenju podpore na zadevnem področju politike in omogočili izvajanje od začetka večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, je treba zagotoviti uporabo te uredbe od začetka proračunskega leta 2021.

(21)

V skladu s Finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (11), (Euratom, ES) št. 2185/96 (12) in (EU) 2017/1939 (13) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (14). V skladu s Finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice„ ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. Zato bi morali sporazumi s tretjimi državami in ozemlji ter z mednarodnimi organizacijami, pa tudi vse pogodbe ali sporazumi, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, vsebovati določbe, ki Komisijo, OLAF, Računsko sodišče in EJT izrecno pooblaščajo za izvajanje revizij ter pregledov in inšpekcij na kraju samem v skladu z njihovimi pristojnostmi ter zagotavljajo, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(22)

Uredbo (Euratom) št. 237/2014 bi bilo zato treba razveljaviti.

(23)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

(24)

Sklicevanja na instrumente zunanje pomoči iz Sklepa Sveta 2010/427/EU (16) bi bilo treba razumeti kot sklicevanja na to uredbo in na v njej navedene uredbe. Komisija bi morala zagotoviti, da se ta uredba izvaja v skladu s Sklepom 2010/427/EU.

(25)

Ukrepi, določeni v tej uredbi, bi morali strogo slediti pogojem in postopkom, ki jih določajo omejevalni ukrepi Unije –