Člen 84 (9)

„3.   Solidarnostni ukrep se uporabi kot zadnje sredstvo in če država članica, ki je zaprosila za uporabo solidarnostnega ukrepa:

3a.   Države članice, ki so dolžne zagotavljati solidarnostno pomoč na podlagi odstavka 1, imajo pravico, da od ponudbe solidarnostne pomoči odštejejo oskrbo svojih solidarnostno zaščitenih odjemalcev ali, kadar je država članica uvedla začasne ukrepe za zmanjšanje nenujne porabe plina s strani zaščitenih odjemalcev v skladu s členom 11(7a), oskrbo z nujnimi količinami porabe plina za solidarnostno zaščitene odjemalce.

4.   Države članice, ki prejmejo prošnjo za solidarnostni ukrep, dajo ponudbe na podlagi prostovoljnih ukrepov na strani povpraševanja v čim večji meri in za čim več časa, šele nato lahko uporabijo netržne ukrepe.

Kadar se izkaže, da tržni ukrepi ne zadostujejo, da bi država članica, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, pokrila primanjkljaj v oskrbi s plinom solidarnostno zaščitenih odjemalcev v državi članici prosilki, lahko država članica, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, uvede netržne ukrepe za izpolnitev obveznosti iz odstavkov 1 in 2.

5.   Če bi lahko solidarnostno pomoč državi članici, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, zagotovila več kot ena država članica, država članica prosilka po posvetovanju z vsemi državami članicami, ki so zaprošene za zagotovitev solidarnostne pomoči, poišče najugodnejšo ponudbo na podlagi stroškov, hitrosti dobave, zanesljivosti in diverzifikacije oskrbe s plinom. Kadar razpoložljive tržne ponudbe ne zadostujejo za pokritje primanjkljaja v oskrbi s plinom solidarnostno zaščitenih odjemalcev v državi članici prosilki ali, kadar je država članica prosilka uvedla začasne ukrepe za zmanjšanje nenujne porabe plina s strani zaščitenih odjemalcev v skladu s členom 11(7a), primanjkljaja v oskrbi nujnih količin porabe plina za solidarnostno zaščitene odjemalce, so države članice, ki morajo zagotoviti solidarnostno pomoč, dolžne aktivirati netržne ukrepe.“

„8a.   Kadar med dvema državama članicama ni dogovora o potrebnih tehničnih, pravnih in finančnih dogovorih na podlagi odstavka 10 v obliki solidarnostnega sporazuma, za dobavo plina v skladu z obveznostjo na podlagi odstavka 1 v primeru izrednih razmer veljajo pogoji iz tega odstavka.

Nadomestilo za solidarnostni ukrep ne presega razumnih stroškov. Razen če se država članica, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, in država članica, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, ne dogovorita drugače, nadomestilo zajema:

Razen če se država članica, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, in država članica, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, ne dogovorita o drugačni ceni, cena plina, dobavljenega državi članici, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, ustreza tržni ceni za dan vnaprej v državi članici, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, na dan pred vložitvijo prošnje za solidarnostno pomoč, ali ustrezni povprečni tržni ceni za dan vnaprej na najbližji dostopni borzi, najbližji dostopni virtualni trgovalni točki ali na dogovorjenem vozlišču na dan pred vložitvijo prošnje za solidarnostno pomoč. Nadomestilo za količine plina, dobavljene v okviru prošnje za solidarnostno pomoč, država članica, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, plača neposredno državi članici, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, ali subjektu, ki ga obe državi članici navedeta v svojem odgovoru na prošnjo za solidarnostno pomoč in v potrdilu o prejemu in prevzeti količini.

Država članica, na katero je naslovljena prošnja za solidarnostni ukrep, solidarnostni ukrep zagotovi čim prej in najpozneje na navedeni dobavni rok za prošnjo. Solidarnostno pomoč državi članici, ki zanjo zaprosi, sme država članica zavrniti, če dokaže, da:

Taka zavrnitev je strogo omejena na količine plina, na katere vpliva ena ali obe omejitvi iz četrtega pododstavka.

Poleg privzetih pravil iz tega odstavka se lahko države članice dogovorijo o tehničnih dogovorih in usklajevanju zagotavljanja solidarnostne pomoči. Ta člen ne posega v obstoječe ureditve za varno in zanesljivo delovanje plinskega sistema.

8b.   Kadar med dvema državama članicama ni dogovora o potrebnih tehničnih, pravnih in finančnih dogovorih na podlagi odstavka 10 v obliki solidarnostnega sporazuma, Država članica, ki prosi za uvedbo solidarnostnih ukrepov, na drugo državo članico naslovi prošnjo za solidarnostno pomoč in navede vsaj naslednje informacije:

Prošnja za solidarnostno pomoč se hkrati pošlje državam članicam, ki bi lahko zagotovile solidarnostne ukrepe, Komisiji in kriznim upraviteljem, imenovanim na podlagi člena 10(1), točka (g).

Države članice, ki prejmejo prošnjo za solidarnostno pomoč, pošljejo odgovor, v katerem navedejo kontaktne podatke iz prvega pododstavka, točke (a), (b) in (c), ter količino in kakovost, ki jo je mogoče dobaviti do povezovalnih točk ob zahtevanem času, kot je navedeno v prvem pododstavku, točke (d) do (g). Če količina, ki jo je mogoče dobaviti s prostovoljnimi ukrepi, ne zadošča, se v odgovoru navede količina, do katere bi prišli z morebitno omejitvijo, sprostitvijo strateških zalog ali drugimi ukrepi.

Prošnje za solidarnostno pomoč se predložijo vsaj 48 ur pred navedenim dobavnim časom za plin.

Na prošnje za solidarnostno pomoč države članice odgovorijo v 18 urah. Država članica, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, potrdi količino, ki naj bi jo prejela, v šestih urah po prejemu ponudbe za solidarnostno pomoč in v 24 urah pred navedenim dobavnim časom za plin. Prošnja se lahko predloži za obdobje enega ali več dni, obdobje v odgovoru pa se ujema z zaprošenim trajanjem. Kadar solidarnostno pomoč zagotavlja več držav članic in so z eno ali več teh držav članic sklenjeni dvostranski solidarnostni sporazumi, prevladajo navedeni sporazumi med državami članicami, ki so se dvostransko dogovorile. Privzeta pravila iz tega odstavka se uporabljajo samo za druge države članice, ki zagotavljajo solidarnostno pomoč.

Komisija lahko olajša izvajanje solidarnostne pomoči, zlasti s predlogo, dostopno na varni spletni platformi, ki omogoča prenos prošenj in ponudb v realnem času.

8c.   Kadar je bil solidarnostni ukrep izveden v skladu z odstavkoma 1 in 2, nacionalni regulativni organi države članice, ki je zagotovila pomoč, in države članice prosilke v treh mesecih po odpravi izrednih razmer opravita naknadni pregled končnega zneska pravičnega nadomestila, ki ga je plačala država članica prosilka.

Kadar nacionalni regulativni organi ne dosežejo dogovora o izračunu končnega zneska pravičnega nadomestila, o tem takoj obvestijo ustrezne pristojne organe, Komisijo in Agencijo. V tem primeru ali na podlagi skupne zahteve nacionalnih regulativnih organov Agencija v treh mesecih od datuma napotitve nanjo izračuna ustrezno raven pravičnega nadomestila za posredne stroške, nastale pri zagotavljanju solidarnostne pomoči, in pripravi z dejstvi podprto mnenje. Agencija se pred objavo z dejstvi podprtega mnenja posvetuje z nacionalnimi regulativnimi organi in ustreznimi pristojnimi organi.

Trimesečno obdobje iz drugega pododstavka se lahko podaljša za dodatna dva meseca, kadar Agencija zahteva dodatne informacije. Ta dodatni dvomesečni rok začne teči dan po prejemu vseh informacij. Po zaključku naknadnega pregleda se opravi posvetovanje z državo članico prosilko, da poda svoje mnenje. Po posvetovanju z državo članico prosilko ima organ, ki izvaja ta naknadni nadzor, pravico zahtevati popravek zneska nadomestila, pri čemer upošteva mnenje države članice prosilke. Ugotovitve tega naknadnega pregleda se pošljejo Komisiji, ki jih upošteva v svojem poročilu o izrednih razmerah na podlagi člena 14(3).“

„10.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev oskrbe s plinom solidarnostno zaščitenih odjemalcev v državi članici prosilki v skladu z odstavkom 1 in 2 ter storijo vse v svoji moči, da se dogovorijo o tehničnih, pravnih in finančnih dogovorih. O takih tehničnih, pravnih in finančnih dogovorih se dogovorijo države članice, ki so med seboj povezane neposredno ali v skladu z odstavkom 2 prek tretje države, in te dogovore opišejo v svojih načrtih za izredne razmere. Takšni dogovori lahko med drugim vključujejo naslednje elemente:

Finančni dogovori, ki jih države članice sklenejo, preden zaprosijo za solidarnostno pomoč, vključujejo določbe, ki omogočajo izračun pravičnega nadomestila za vsaj vse ustrezne in razumne stroške, ki nastanejo pri zagotavljanju solidarnostne pomoči, in obvezo, da bo to nadomestilo izplačano.

Vsi mehanizmi nadomestil vključujejo spodbude za iskanje tržnih rešitev, kot so dražbe in mehanizmi za odziv na povpraševanje. Ne smejo ustvarjati sprevrženih spodbud, tudi v finančnem smislu, ki bi omogočale udeležencem na trgu, da preložijo svoje delovanje na pozneje, ko se bodo uporabljali netržni ukrepi. Vsi mehanizmi nadomestil ali vsaj njihov povzetek se vključijo v načrte za izredne razmere.

Kadar zaradi sodnih postopkov na podlagi odstavka 8, drugi pododstavek, točka (c), po zaključku naknadnega pregleda nastanejo novi in precejšnji razumni stroški, ki se vključijo v pravično nadomestilo, država članica, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, o tem nemudoma obvesti državo članico prosilko. Nacionalni regulativni organ in, kadar je ustrezno, Agencij izvedejo nov naknadni pregled na podlagi odstavka 8c. Rezultat novega naknadnega pregleda ne posega v obveznost države članice, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, da odjemalcem povrne škodo na podlagi nacionalne zakonodaje in njihove pravice do pravičnega nadomestila.

11.   Dokler lahko država članica s svojo proizvodnjo zagotavlja oskrbo svojih solidarnostno zaščitenih odjemalcev s plinom, ni potrebno sklepanje tehničnih, pravnih in finančnih dogovorov z državami članicami, s katerimi je povezana neposredno ali – v skladu z odstavkom 2 – prek tretje države, za namene prejemanja solidarnostne pomoči. To ne vpliva na obveznost ustrezne države članice glede zagotavljanja solidarnostne pomoči drugi državi članici na podlagi tega člena.“

„15.   Obveznosti iz odstavkov 1 in 2 tega člena se prenehajo uporabljati takoj po tem, ko je razglašen konec izrednih razmer ali ko Komisija v skladu s členom 11(8), prvi pododstavek, ugotovi, da razglasitev izrednih razmer ni upravičena ali ni več upravičena.“