Člen 84 Spremembe Uredbe (EU) 2017/1938

Člen 84 (1)

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba uvaja določbe, namenjene zagotavljanju zanesljivosti oskrbe s plinom v Uniji z zagotavljanjem pravilnega in neprekinjenega delovanja notranjega trga s plinom, z uvedbo možnosti izrednih ukrepov, ko na trgu ni več mogoče zagotoviti potrebne oskrbe s plinom, vključno s solidarnostnim ukrepom kot zadnjim sredstvom, ter z določitvijo jasne opredelitve in porazdelitve odgovornosti med podjetji plinskega gospodarstva, državami članicami in Unijo, tako glede preventivnih ukrepov kot odzivanja na dejanske motnje v oskrbi s plinom. Ta uredba v duhu solidarnosti vzpostavlja tudi pregledne mehanizme v zvezi z usklajevanjem načrtovanja za izredne razmere in odzivom nanje na nacionalni in regionalni ravni ter ravni Unije.“

Člen 84 (2)

člen 2 se spremeni:

(a)	točka 1 se črta;

(b)

doda se naslednja točka:

„(32)

‚plin‘ pomeni zemeljski plin, kakor je opredeljen v členu 2, točka 1, Direktive (EU) 2024/1788 (*1).

(*1) Direktiva (EU) 2024/1788 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o skupnih pravilih notranjega trga plina iz obnovljivih virov, zemeljskega plina in vodika ter spremembi Direktive (EU) 2023/1791 in razveljavitvi Direktive 2009/73/ES (UL L, 2024/1788, 15.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1788/oj).“;"

Člen 84 (3)

člen 7 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. ENTSO-G do 1. novembra 2026 po vsej Uniji izvede simulacijo scenarijev motenj v oskrbi s plinom in infrastrukturi, vključno s scenariji dolgotrajnejše motnje enega samega vira oskrbe. Simulacija vključuje določitev in oceno koridorjev za oskrbo s plinom v izrednih razmerah, pa tudi ugotovitev, katere države članice se lahko odzovejo na ugotovljena tveganja, tudi v zvezi s skladišči plina in UZP, in scenarije, s katerimi se preuči, kako ukrepi varčevanja z energijo in energetske učinkovitosti vplivajo na zmanjšanje povpraševanja po plinu. Scenarije motenj v oskrbi s plinom in infrastrukturi ter metodologijo za simulacijo opredeli ENTSO-G v sodelovanju s KSP. ENTSO-G zagotovi ustrezno raven preglednosti in dostop do predpostavk za modeliranje, uporabljenih v scenarijih. Simulacija scenarijev motenj v oskrbi s plinom in infrastrukturi, izvedena po vsej Uniji, se ponovi vsaka štiri leta, dokler niso zaradi okoliščin potrebne pogostejše posodobitve.“

;

(b)

odstavek 4, točka (e), se nadomesti z naslednjim:

„(e)

ob upoštevanju tveganj v zvezi z nadzorom nad infrastrukturo, ki je pomembna za zanesljivost oskrbe s plinom, do te mere, da lahko med drugim vključujejo tveganja premajhnega obsega naložb, onemogočanja diverzifikacije, zlorabe obstoječe infrastrukture, vključno s kopičenjem skladiščnih zmogljivosti, ali kršitve prava Unije;“

;

Člen 84 (4)

člen 8 se spremeni:

(a)	odstavek 1 se črta;

(b)

v odstavku 3 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Poglavja, ki se nanašajo na regije, vključujejo ustrezne in učinkovite čezmejne ukrepe, tudi v zvezi s skladišči plina in UZP, s katerimi se morajo strinjati države članice, ki izvajajo ukrepe in pripadajo isti ali različnim rizičnim skupinam, ki jih na podlagi simulacije iz člena 7(1) ter skupne ocene tveganja zadeva ukrep.“

;

Člen 84 (5)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 8a

Ukrepi za kibernetsko varnost

1. Države članice pri pripravi načrtov preventivnih ukrepov in načrtov za izredne razmere upoštevajo ustrezne ukrepe v zvezi s kibernetsko varnostjo.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil za sektor plina o vidikih kibernetske varnosti čezmejnih pretokov plina, vključno s pravili o skupnih minimalnih zahtevah, načrtovanju, spremljanju, poročanju in kriznem upravljanju.

3. Za namene priprave delegiranih aktov iz odstavka 2 tega člena Komisija tesno sodeluje z Agencijo, Agencijo Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA), ENTSO-G in omejenim številom zadevnih glavnih deležnikov ter subjektov z obstoječimi pristojnostmi na področju kibernetske varnosti v okviru njihovih pristojnosti, kot so centri za varnostne operacije (SOC), ki so pomembni za regulirane subjekte, in skupine za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti (CSIRT), kot je navedeno v členu 10 Direktive (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta (*2).

(*2) Direktiva (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji, spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 in Direktive (EU) 2018/1972 ter razveljavitvi Direktive (EU) 2016/1148 (direktiva NIS 2) (UL L 333, 27.12.2022, str. 80).“;"

Člen 84 (6)

člen 9, odstavek 1, se spremeni:

(a)

točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e)

druge preventivne ukrepe za obravnavo tveganj, ugotovljenih v oceni tveganja, kot so ukrepi, ki se nanašajo na potrebo po okrepitvi medsebojnih povezav med sosednjimi državami članicami, nadaljnje izboljšanje energetske učinkovitosti, preprečevanje kopičenja zmogljivosti, zmanjšanje povpraševanja po plinu ter možnost za diverzifikacijo plinskih poti in virov oskrbe s plinom, pa tudi uporabo obstoječih skladiščnih zmogljivosti in zmogljivosti za UZP na regionalni ravni, če je to ustrezno, da bi se čim bolj vzdrževala oskrba vseh odjemalcev s plinom;“

;

(b)

doda se naslednja točka:

„(l)	informacije o ukrepih v zvezi s kibernetsko varnostjo v skladu s členom 8a.“

;

Člen 84 (7)

v členu 11 se vstavi naslednji odstavek:

„7a. Z odstopanjem od člena 6(1), (2) in (3), člena 6b(1), tretji pododstavek, točka (a), člena 6c(2), drugi pododstavek, točka (b), in člena 10(1), točka (l), se lahko države članice izjemoma odločijo za uvedbo začasnih ukrepov za zmanjšanje nenujne porabe s strani zaščitenih odjemalcev, zlasti kadar je razglašena ena od treh stopenj krize na podlagi odstavka 1 tega člena ali izredne razmere na regionalni ravni ali ravni Unije na podlagi člena 12. Taki začasni ukrepi so omejeni na nenujno porabo plina ter se pri njih upoštevajo naslednji elementi:

(a)	učinek motenj na dobavne verige, ki so ključnega pomena za družbo;

(b)	morebitni negativni učinki v drugih državah članicah, zlasti na dobavne verige sektorjev nižje v verigi, ki so ključnega pomena za družbo;

(c)	morebitna dolgotrajna škoda na industrijskih obratih;

(d)	možnosti za zmanjšanje porabe in nadomestitev proizvodov v Uniji.

Taki izredni ukrepi se lahko sprejmejo šele po oceni, ki jo izvedejo pristojni organi v zvezi s pogoji za določitev takih nenujnih količin plina.

Prepreči se zmanjšanje nenujne porabe plina pri zaščitenih odjemalcih, kot jih opredelijo države članice v skladu s členom 26 Direktive (EU) 2024/1788, zaradi ukrepov iz prvega pododstavka tega odstavka.“

Člen 84 (8)

v členu 12(6) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Država članica ali pristojni organ v treh dneh po prejemu obvestila o zahtevi Komisije spremeni svoj ukrep in o tem obvesti Komisijo ali pa jo obvesti o razlogih, zaradi katerih se z zahtevo ne strinja. V slednjem primeru lahko Komisija v treh dneh po tem, ko je bila obveščena, svojo zahtevo spremeni ali umakne ali za obravnavo tega vprašanja skliče sestanek z državo članico ali pristojnim organom in, kadar meni, da je potrebno, s KSP. Komisija predloži podrobne razloge za vsako zahtevano spremembo ukrepa. Država članica ali pristojni organ spremeni svoj ukrep ali ukrepa, da zagotovi skladnost z odstavkom 5, kolikor je to tehnično in varno mogoče za celovitost plinskega sistema. Država članica ali pristojni organ Komisijo obvesti o sprejetih ukrepih.“

Člen 84 (9)

člen 13 se spremeni:

(a)

odstavki 3, 4 in 5 se nadomestijo z naslednjim:

„3. Solidarnostni ukrep se uporabi kot zadnje sredstvo in če država članica, ki je zaprosila za uporabo solidarnostnega ukrepa:

(a)	razglasi izredno stanje na podlagi člena 11;

(b)

kljub uporabi ukrepa iz člena 11(3) ne more pokriti primanjkljaja v oskrbi s plinom solidarnostno zaščitenih odjemalcev ali, kadar je država članica uvedla začasne ukrepe za zmanjšanje nenujne porabe plina s strani zaščitenih odjemalcev v skladu s členom 11(7a), nujnih količin porabe plina za solidarnostno zaščitene odjemalce;

(c)	izčrpa vse tržne ukrepe (prostovoljni ukrepi), vse netržne ukrepe (obvezni ukrepi) in druge ukrepe iz svojega načrta za izredne razmere;

(d)	naslovi izrecno prošnjo na Komisijo in pristojne organe vseh držav članic, s katerimi je povezana neposredno ali, na podlagi odstavka 2, prek tretje države, ter priloži opis izvedenih ukrepov iz točke (c) tega odstavka.

3a. Države članice, ki so dolžne zagotavljati solidarnostno pomoč na podlagi odstavka 1, imajo pravico, da od ponudbe solidarnostne pomoči odštejejo oskrbo svojih solidarnostno zaščitenih odjemalcev ali, kadar je država članica uvedla začasne ukrepe za zmanjšanje nenujne porabe plina s strani zaščitenih odjemalcev v skladu s členom 11(7a), oskrbo z nujnimi količinami porabe plina za solidarnostno zaščitene odjemalce.

4. Države članice, ki prejmejo prošnjo za solidarnostni ukrep, dajo ponudbe na podlagi prostovoljnih ukrepov na strani povpraševanja v čim večji meri in za čim več časa, šele nato lahko uporabijo netržne ukrepe.

Kadar se izkaže, da tržni ukrepi ne zadostujejo, da bi država članica, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, pokrila primanjkljaj v oskrbi s plinom solidarnostno zaščitenih odjemalcev v državi članici prosilki, lahko država članica, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, uvede netržne ukrepe za izpolnitev obveznosti iz odstavkov 1 in 2.

5. Če bi lahko solidarnostno pomoč državi članici, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, zagotovila več kot ena država članica, država članica prosilka po posvetovanju z vsemi državami članicami, ki so zaprošene za zagotovitev solidarnostne pomoči, poišče najugodnejšo ponudbo na podlagi stroškov, hitrosti dobave, zanesljivosti in diverzifikacije oskrbe s plinom. Kadar razpoložljive tržne ponudbe ne zadostujejo za pokritje primanjkljaja v oskrbi s plinom solidarnostno zaščitenih odjemalcev v državi članici prosilki ali, kadar je država članica prosilka uvedla začasne ukrepe za zmanjšanje nenujne porabe plina s strani zaščitenih odjemalcev v skladu s členom 11(7a), primanjkljaja v oskrbi nujnih količin porabe plina za solidarnostno zaščitene odjemalce, so države članice, ki morajo zagotoviti solidarnostno pomoč, dolžne aktivirati netržne ukrepe.“

;

(b)

odstavek 8 se spremeni:

(i)

v prvem pododstavku se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„Solidarnostna pomoč na podlagi te uredbe se zagotavlja na podlagi nadomestila. Država članica, ki zaprosi za solidarnostno pomoč, takoj plača pravično nadomestilo ali zagotovi njegovo takojšnje plačilo državi članici, ki zagotavlja solidarnostno pomoč.

Kadar se državi članici dogovorita o potrebnih tehničnih in pravnih dogovorih na podlagi odstavka 10 (solidarnostni sporazum), tako pravično nadomestilo vključuje vsaj:“

;

(ii)

drugi in tretji pododstavek se nadomestita z naslednjim:

„Pravično nadomestilo na podlagi prvega in drugega pododstavka med drugim vključuje vse razumne stroške, ki jih ima država članica, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, zaradi obveznosti plačila nadomestila na podlagi temeljnih pravic, ki jih zagotavlja pravo Unije, in na podlagi veljavnih mednarodnih obveznosti pri izvajanju tega člena, pa tudi nadaljnje razumne stroške, ki nastanejo zaradi plačila nadomestila na podlagi nacionalnih predpisov o nadomestilu.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe – zlasti tehnične, pravne in finančne dogovore na podlagi odstavka 10 – za izvajanje prvega, drugega in tretjega pododstavka tega odstavka. Taki ukrepi lahko določajo praktične podrobnosti v zvezi s takojšnjim plačilom.“

;

(c)

vstavijo se naslednji odstavki:

„8a. Kadar med dvema državama članicama ni dogovora o potrebnih tehničnih, pravnih in finančnih dogovorih na podlagi odstavka 10 v obliki solidarnostnega sporazuma, za dobavo plina v skladu z obveznostjo na podlagi odstavka 1 v primeru izrednih razmer veljajo pogoji iz tega odstavka.

Nadomestilo za solidarnostni ukrep ne presega razumnih stroškov. Razen če se država članica, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, in država članica, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, ne dogovorita drugače, nadomestilo zajema:

(a)	ceno plina v državi članici, ki zagotavlja solidarnostno pomoč;

(b)	stroške skladiščenja in transporta;

(c)	stroške povezanih sodnih ali arbitražnih postopkov, v katere je vključena država članica, ki zagotavlja solidarnostno pomoč;

(d)	druge posredne stroške, ki niso zajeti v ceno plina, kot je povračilo finančne ali druge škode, ki izhaja iz predpisanega zmanjšanja stalne obremenitve odjemalcev, povezanega z zagotavljanjem solidarnostne pomoči.

Razen če se država članica, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, in država članica, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, ne dogovorita o drugačni ceni, cena plina, dobavljenega državi članici, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, ustreza tržni ceni za dan vnaprej v državi članici, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, na dan pred vložitvijo prošnje za solidarnostno pomoč, ali ustrezni povprečni tržni ceni za dan vnaprej na najbližji dostopni borzi, najbližji dostopni virtualni trgovalni točki ali na dogovorjenem vozlišču na dan pred vložitvijo prošnje za solidarnostno pomoč. Nadomestilo za količine plina, dobavljene v okviru prošnje za solidarnostno pomoč, država članica, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, plača neposredno državi članici, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, ali subjektu, ki ga obe državi članici navedeta v svojem odgovoru na prošnjo za solidarnostno pomoč in v potrdilu o prejemu in prevzeti količini.

Država članica, na katero je naslovljena prošnja za solidarnostni ukrep, solidarnostni ukrep zagotovi čim prej in najpozneje na navedeni dobavni rok za prošnjo. Solidarnostno pomoč državi članici, ki zanjo zaprosi, sme država članica zavrniti, če dokaže, da:

(a)	nima zadostnih količin plina za oskrbo solidarnostno zaščitenih odjemalcev ali

(b)	nima na voljo zadostne zmogljivosti medsebojnih povezav, kot je določena v členu 13(7), ali je pretok plina prek tretje države omejen.

Taka zavrnitev je strogo omejena na količine plina, na katere vpliva ena ali obe omejitvi iz četrtega pododstavka.

Poleg privzetih pravil iz tega odstavka se lahko države članice dogovorijo o tehničnih dogovorih in usklajevanju zagotavljanja solidarnostne pomoči. Ta člen ne posega v obstoječe ureditve za varno in zanesljivo delovanje plinskega sistema.

8b. Kadar med dvema državama članicama ni dogovora o potrebnih tehničnih, pravnih in finančnih dogovorih na podlagi odstavka 10 v obliki solidarnostnega sporazuma, Država članica, ki prosi za uvedbo solidarnostnih ukrepov, na drugo državo članico naslovi prošnjo za solidarnostno pomoč in navede vsaj naslednje informacije:

(a)	kontaktne podatke pristojnega organa države članice;

(b)	kadar je ustrezno, kontaktne podatke zadevnih operaterjev prenosnih sistemov države članice;

(c)	kadar je ustrezno, kontaktne podatke tretje strani, ki deluje v imenu države članice;

(d)	dobavni rok, vključno s časom prve možne dobave in predvidenim trajanjem dobave;

(e)	prevzemna mesta in povezovalne točke;

(f)	količino plina v kWh za vsako povezovalno točko;

(g)	kakovost plina.

Prošnja za solidarnostno pomoč se hkrati pošlje državam članicam, ki bi lahko zagotovile solidarnostne ukrepe, Komisiji in kriznim upraviteljem, imenovanim na podlagi člena 10(1), točka (g).

Države članice, ki prejmejo prošnjo za solidarnostno pomoč, pošljejo odgovor, v katerem navedejo kontaktne podatke iz prvega pododstavka, točke (a), (b) in (c), ter količino in kakovost, ki jo je mogoče dobaviti do povezovalnih točk ob zahtevanem času, kot je navedeno v prvem pododstavku, točke (d) do (g). Če količina, ki jo je mogoče dobaviti s prostovoljnimi ukrepi, ne zadošča, se v odgovoru navede količina, do katere bi prišli z morebitno omejitvijo, sprostitvijo strateških zalog ali drugimi ukrepi.

Prošnje za solidarnostno pomoč se predložijo vsaj 48 ur pred navedenim dobavnim časom za plin.

Na prošnje za solidarnostno pomoč države članice odgovorijo v 18 urah. Država članica, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, potrdi količino, ki naj bi jo prejela, v šestih urah po prejemu ponudbe za solidarnostno pomoč in v 24 urah pred navedenim dobavnim časom za plin. Prošnja se lahko predloži za obdobje enega ali več dni, obdobje v odgovoru pa se ujema z zaprošenim trajanjem. Kadar solidarnostno pomoč zagotavlja več držav članic in so z eno ali več teh držav članic sklenjeni dvostranski solidarnostni sporazumi, prevladajo navedeni sporazumi med državami članicami, ki so se dvostransko dogovorile. Privzeta pravila iz tega odstavka se uporabljajo samo za druge države članice, ki zagotavljajo solidarnostno pomoč.

Komisija lahko olajša izvajanje solidarnostne pomoči, zlasti s predlogo, dostopno na varni spletni platformi, ki omogoča prenos prošenj in ponudb v realnem času.

8c. Kadar je bil solidarnostni ukrep izveden v skladu z odstavkoma 1 in 2, nacionalni regulativni organi države članice, ki je zagotovila pomoč, in države članice prosilke v treh mesecih po odpravi izrednih razmer opravita naknadni pregled končnega zneska pravičnega nadomestila, ki ga je plačala država članica prosilka.

Kadar nacionalni regulativni organi ne dosežejo dogovora o izračunu končnega zneska pravičnega nadomestila, o tem takoj obvestijo ustrezne pristojne organe, Komisijo in Agencijo. V tem primeru ali na podlagi skupne zahteve nacionalnih regulativnih organov Agencija v treh mesecih od datuma napotitve nanjo izračuna ustrezno raven pravičnega nadomestila za posredne stroške, nastale pri zagotavljanju solidarnostne pomoči, in pripravi z dejstvi podprto mnenje. Agencija se pred objavo z dejstvi podprtega mnenja posvetuje z nacionalnimi regulativnimi organi in ustreznimi pristojnimi organi.

Trimesečno obdobje iz drugega pododstavka se lahko podaljša za dodatna dva meseca, kadar Agencija zahteva dodatne informacije. Ta dodatni dvomesečni rok začne teči dan po prejemu vseh informacij. Po zaključku naknadnega pregleda se opravi posvetovanje z državo članico prosilko, da poda svoje mnenje. Po posvetovanju z državo članico prosilko ima organ, ki izvaja ta naknadni nadzor, pravico zahtevati popravek zneska nadomestila, pri čemer upošteva mnenje države članice prosilke. Ugotovitve tega naknadnega pregleda se pošljejo Komisiji, ki jih upošteva v svojem poročilu o izrednih razmerah na podlagi člena 14(3).“

;

(d)

odstavka 10 in 11 se nadomestita z naslednjim:

„10. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev oskrbe s plinom solidarnostno zaščitenih odjemalcev v državi članici prosilki v skladu z odstavkom 1 in 2 ter storijo vse v svoji moči, da se dogovorijo o tehničnih, pravnih in finančnih dogovorih. O takih tehničnih, pravnih in finančnih dogovorih se dogovorijo države članice, ki so med seboj povezane neposredno ali v skladu z odstavkom 2 prek tretje države, in te dogovore opišejo v svojih načrtih za izredne razmere. Takšni dogovori lahko med drugim vključujejo naslednje elemente:

(a)	operativno varnost omrežij;

(b)	cene plina, ki se uporabijo, in metodologijo za njihovo določanje, pri čemer je treba upoštevati učinek na delovanje trga;

(c)	uporabo medsebojnih povezav, vključno z dvosmerno zmogljivostjo in podzemnim skladiščenjem plina;

(d)	količine plina ali metodologijo za njihovo določanje;

(e)	kategorije stroškov, ki morajo biti zajeti v pravičnem in takojšnjem nadomestilu, ki lahko vključuje odškodnino zaradi zmanjšanja dobave industriji;

(f)	navedbo načina izračuna pravičnega nadomestila.

Finančni dogovori, ki jih države članice sklenejo, preden zaprosijo za solidarnostno pomoč, vključujejo določbe, ki omogočajo izračun pravičnega nadomestila za vsaj vse ustrezne in razumne stroške, ki nastanejo pri zagotavljanju solidarnostne pomoči, in obvezo, da bo to nadomestilo izplačano.

Vsi mehanizmi nadomestil vključujejo spodbude za iskanje tržnih rešitev, kot so dražbe in mehanizmi za odziv na povpraševanje. Ne smejo ustvarjati sprevrženih spodbud, tudi v finančnem smislu, ki bi omogočale udeležencem na trgu, da preložijo svoje delovanje na pozneje, ko se bodo uporabljali netržni ukrepi. Vsi mehanizmi nadomestil ali vsaj njihov povzetek se vključijo v načrte za izredne razmere.

Kadar zaradi sodnih postopkov na podlagi odstavka 8, drugi pododstavek, točka (c), po zaključku naknadnega pregleda nastanejo novi in precejšnji razumni stroški, ki se vključijo v pravično nadomestilo, država članica, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, o tem nemudoma obvesti državo članico prosilko. Nacionalni regulativni organ in, kadar je ustrezno, Agencij izvedejo nov naknadni pregled na podlagi odstavka 8c. Rezultat novega naknadnega pregleda ne posega v obveznost države članice, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, da odjemalcem povrne škodo na podlagi nacionalne zakonodaje in njihove pravice do pravičnega nadomestila.

11. Dokler lahko država članica s svojo proizvodnjo zagotavlja oskrbo svojih solidarnostno zaščitenih odjemalcev s plinom, ni potrebno sklepanje tehničnih, pravnih in finančnih dogovorov z državami članicami, s katerimi je povezana neposredno ali – v skladu z odstavkom 2 – prek tretje države, za namene prejemanja solidarnostne pomoči. To ne vpliva na obveznost ustrezne države članice glede zagotavljanja solidarnostne pomoči drugi državi članici na podlagi tega člena.“

;

(e)	odstavki 12, 13 in 14 se črtajo;

(f)

odstavek 15 se nadomesti z naslednjim:

„15. Obveznosti iz odstavkov 1 in 2 tega člena se prenehajo uporabljati takoj po tem, ko je razglašen konec izrednih razmer ali ko Komisija v skladu s členom 11(8), prvi pododstavek, ugotovi, da razglasitev izrednih razmer ni upravičena ali ni več upravičena.“

;

Člen 84 (10)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 13a

Sodelovanje med posredno povezanimi državami članicami, ki uporabljajo tržne ukrepe (prostovoljni ukrepi)

1. Brez poseganja v načelo energetske solidarnosti se ta člen uporablja, kadar države članice, ki so posredno povezane prek druge države članice in so prejele prošnjo za prostovoljni prispevek na podlagi odstavka 2 tega člena, prispevajo k zagotovitvi zahtevanih količin plina na podlagi člena 13(1) ali (2), pri čemer uporabljajo prostovoljne ukrepe iz člena 13(3), točka (c).

2. Država članica, ki zaprosi za solidarnostno pomoč na podlagi člena 13, lahko prošnjo za prostovoljni prispevek na podlagi tržnih ukrepov sočasno pošlje eni ali več drugim posredno povezanim državam članicam, da bi dobila najugodnejšo ponudbo ali kombinacijo ponudb glede na stroške, hitrost dobave, zanesljivost in diverzifikacijo oskrbe s plinom na podlagi člena 13(4).

Prošnje na podlagi prvega pododstavka tega člena se predložijo posredno povezanim državam članicam, ki bi lahko zagotovile količine plina na podlagi prostovoljnih ukrepov, Komisiji in kriznim upraviteljem, imenovanim na podlagi člena 10(1), točka (g), najmanj 48 ur pred navedenim dobavnim časom za plin. Te prošnje vsebujejo vsaj informacije iz člena 13(8b), prvi pododstavek.

Države članice, ki prejmejo prošnjo na podlagi prvega pododstavka tega člena, v 18 urah odgovorijo državi članici, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, ter obvestijo Komisijo in krizne upravitelje, imenovane na podlagi člena 10(1), točka (g), pri tem pa navedejo, ali lahko dajo ponudbo za količine plina na podlagi prostovoljnih ukrepov. V odgovoru so navedene vsaj informacije iz člena 13(8a). Države članice se lahko odzovejo in navedejo, da ne morejo prispevati z uporabo tržnih ukrepov.

3. Kadar vsota količin plina, zbranih s ponudbami na podlagi člena 13(1) in (2) ter ponudbami na podlagi tega člena, ne doseže zahtevanih količin, se avtomatično izberejo ponudbe na podlagi tega člena.

Kadar vsota količin plina, zbranih s ponudbami na podlagi člena 13(1) in (2) ter ponudbami na podlagi tega člena, presega zahtevane količine, se ponudbe na podlagi tega člena upoštevajo pri izbiranju ponudb na podlagi člena 13(4), država članica, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, pa po posvetovanju z vsemi vključenimi državami članicami izbira najugodnejšo ponudbo ali kombinacijo ponudb med ponudbami na podlagi člena 13 ali tega člena glede na stroške, hitrost dobave, zanesljivost in diverzifikacijo oskrbe s plinom. Kadar država članica, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, izbere prispevke v skladu s tem členom, se ustrezno zmanjša prošnja na podlagi člena 13(1) in (2).

Država članica, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, zadevne države članice obvesti o količinah, ki jih je izbrala, v šestih urah po prejemu ponudbe in v vsaj 24 urah pred navedenim dobavnim časom za plin.

4. Kadar posredno povezana država članica zagotavlja prostovoljni prispevek na podlagi tržnih ukrepov državi članici, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, na podlagi odstavkov 1 in 2 tega člena, pravično nadomestilo ne presega razumnih stroškov in lahko vključuje stroške iz člena 13(8a), drugi pododstavek. Za končni znesek pravičnega nadomestila se uporabi mehanizem naknadnega pregleda iz člena 13(8c).

5. Operaterji prenosnih sistemov zadevnih držav članic sodelujejo in izmenjujejo informacije prek sistema regionalnega sodelovanja na področju plina, ki ga je vzpostavil ENTSO-G na podlagi člena 3(6), da opredelijo razpoložljive zmogljivosti medsebojne povezave v šestih urah po prošnji države članice ali Komisije. ENTSO-G o tem ustrezno obvesti Komisijo in pristojne organe zadevnih držav članic.“

Člen 84 (11)

v členu 14(3) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Pristojni organ iz odstavka 1 po koncu izrednih razmer Komisiji čim prej, najpozneje pa šest tednov po koncu izrednih razmer, predloži podrobno oceno izrednih razmer in učinkovitosti izvedenih ukrepov, vključno z oceno ekonomskega učinka izrednih razmer, učinka na sektor električne energije ter pomoči, ki je bila zagotovljena Uniji in njenim državam članicam ali je bila od njih prejeta. Kadar je ustrezno, ta ocena vključuje podroben opis okoliščin, ki so privedle do aktiviranja mehanizma, navedenega v členu 13, in pogoje, pod katerimi so bile prejete manjkajoče količine plina, vključno s ceno in izplačanim finančnim nadomestilom, ter morebitne razloge, zakaj ponudbe za solidarnostno pomoč niso bile sprejete ali plin ni bil dobavljen. Ta ocena se da na razpolago KSP in se upošteva v posodobitvah načrtov preventivnih ukrepov in načrtov za izredne razmere.“

Člen 84 (12)

v členu 17a se doda naslednji odstavek:

„2. Poročilo, ki ga mora Komisija predložiti do 28. februarja 2025, vključuje tudi splošno oceno uporabe členov 6a do 6d, člena 7(1) in (4), točka (g), členov 13 in 13a, člena 16(3), členov 17a in 18a, člena 20(4) ter Prilog Ia in Ib. Poročilu se, kadar je primerno, priloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe.“

Člen 84 (13)

člen 19 se spremeni:

(a)	v odstavku 2 se za prvim stavkom vstavi naslednji stavek: „Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8a(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 4. avgusta 2024.“ ;

(b)	v odstavku 3 se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „3. Prenos pooblastila iz členov 3(8), 7(5), 8(5) in člena 8a(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.“ ;

(c)

v odstavku 6 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 3(8), 7(5) in 8(5) ali člena 8a(2) začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu ali Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala.“

;

Člen 84 (14)

Priloga VI se spremeni:

(a)

v oddelku 5, prvi pododstavek, točka (a), se za drugo alinejo „ukrepe za razpršenost poti plina in virov oskrbe“ vstavi naslednja alinea:

„—	ukrepe za preprečevanje kopičenja zmogljivosti,“

;

(b)

v oddelku 11.3, prvi pododstavek, točka (a), se za drugo alinejo „ukrepe za razpršenost poti plina in virov oskrbe“ vstavi naslednja alinea:

„—	ukrepe za preprečevanje kopičenja zmogljivosti,“

;

Člen 84 Spremembe Uredbe (EU) 2017/1938

1. Pregled

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

3. Povezani standardi