Člen 2

1. Vsaka država članica zagotovi, da se na njenem območju uvede in uradno prizna ena ali več odškodninskih shem za vlagatelje. Razen v okoliščinah, predvidenih v drugem pododstavku in v členu 5(3), ne more nobeno investicijsko podjetje, ki je dobilo dovoljenje v tej državi članici, izvajati investicijskih poslov, če ni vključeno v tako odškodninsko shemo.

Vendar lahko država članica kreditno institucijo, na katero se nanaša ta direktiva, oprosti obveznosti vključitve v odškodninsko shemo za vlagatelje, če je ta kreditna institucija že oproščena po členu 3(1) Direktive 94/19/ES obveznosti vključitve v shemo zajamčenih vlog, pod pogojem, da so zaščita in informacije, ki se dajo deponentu, pod enakimi pogoji dane vlagateljem in vlagatelji tako uživajo zaščito, ki je vsaj enaka tisti, ki jo ponuja odškodninska shema za vlagatelje.

Vsaka država članica, ki izkoristi to možnost, o tem obvesti Komisijo; zlasti razkrije lastnosti sistemov zaščite in kreditne institucije, ki jih le-ti pokrivajo za namene te direktive, kot tudi vse poznejše spremembe posredovanih podatkov. Komisija o tem obvesti Svet.

2. Odškodninska shema zagotovi kritje za vlagatelje v skladu s členom 4, bodisi če:

- so pristojni organi odločili, da je po njihovem mnenju verjetno, da podjetje v danem času zaradi razlogov, neposredno povezanih z njegovimi finančnimi okoliščinami, ni sposobno izpolniti svojih obveznosti, ki izhajajo iz terjatev vlagateljev, in ni pričakovati, da bi bilo to kmalu sposobno storiti,

bodisi

- je sodni organ izdal odločbo zaradi razlogov, neposredno povezanih s finančnimi okoliščinami investicijskega podjetja, ki vpliva na začasen odlog možnosti, da vlagatelj vloži terjatev,

kar je prej.

Kritje je zagotovljeno za terjatve, ki izhajajo iz nezmožnosti investicijskega podjetja, da:

- izplača denar, ki ga dolguje ali pripada vlagateljem in ga ima v njihovem imenu v zvezi z investicijskim poslom

ali

- vrne vlagateljem instrumente, ki jim pripadajo, in jih poseduje, vodi ali upravlja v njihovem imenu v zvezi z investicijskim poslom

v skladu z veljavnimi pravnimi in pogodbenimi pogoji.

3. Vsako terjatev do kreditne institucije po odstavku 2, za katero bi v določeni državi članici veljali obe direktivi, ta in Direktiva 94/19/ES, ta država članica usmeri na shemo po eni ali drugi direktivi, tisti, za katero meni, da je primerna. Po teh direktivah ni nobena terjatev upravičena do odškodnine več kot enkrat.

4. Znesek vlagateljeve terjatve se izračuna v skladu s pravnimi in pogodbenimi pogoji, zlasti tistimi, ki se nanašajo na pobot in protiterjatve, primerne za ovrednotenje na dan odločitve ali sklepa iz odstavka 2, z zneskom denarja ali vrednostjo, če je mogoče, določeno s sklicevanjem na tržno vrednost, instrumentov vlagatelja, ki jih investicijsko podjetje ni sposobno poplačati ali vrniti.