|
+Preamble: 1 |
Preamble: 1Uredba (ES) št. 1946/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o čezmejnem gibanju gensko spremenjenih organizmov (Besedilo velja za EGP) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije [1], ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora [2], ob upoštevanju mnenja Odbora regij [3], v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [4], ob upoštevanju naslednjega: (1) Kartagenski protokol o biološki varnosti h Konvenciji o biotski raznovrstnosti (v nadaljnjem besedilu Protokol) so Skupnost in njene države članice podpisale leta 2000, 25. junija 2002 pa je bil sprejet Sklep Sveta 2002/628/ES [5] o sklenitvi Protokola v imenu Skupnosti. (2) Člen 1 Protokola določa, da je v skladu s previdnostnim pristopom iz načela 15 Deklaracije iz Ria o okolju in razvoju cilj Protokola prispevati k zagotavljanju ustrezne stopnje varstva na področju varnega prenosa, ravnanja in uporabe gensko spremenjenih organizmov (GSO), ki izhajajo iz nove biotehnologije in imajo lahko negativen učinek na ohranjanje in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti, ob hkratnem upoštevanju tveganj za zdravje ljudi in zlasti osredotočeno na čezmejna gibanja. (3) Protokol od vsake pogodbenice zahteva, da sprejme potrebne in ustrezne pravne, upravne in druge ukrepe za izvajanje svojih obveznosti po Protokolu. Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje [6] je Komisijo pozvala, naj predloži zakonodajni predlog za izvajanje postopkov iz Protokola, ki v skladu z njim od izvoznikov Skupnosti zahteva izpolnjevanje vseh zahtev iz Postopka soglasja po vnaprejšnjem obveščanju, kakor je določen v členih 7 do 10, 12 in 14 Protokola. (4) Pomembno je urediti nadzor in kontrolo čezmejnega gibanja GSO, s čimer se prispeva k ohranjanju in trajnostni rabi biotske raznovrstnosti, ob hkratnem upoštevanju tveganj za zdravje ljudi, ter s tem državljanom omogoči prosto in ozaveščeno izbiro v zvezi z GSO. (5) Ker zakonodaja Skupnosti ne vsebuje natančno opredeljenih zahtev za izvoz GSO v tretje države in da bi zagotovili skladnost z obveznostmi v Protokolu o čezmejnem gibanju GSO, je treba za tak izvoz vzpostaviti enoten pravni okvir. (6) Skladno s Protokolom je treba priznati potrebo po spoštovanju pravnega okvira za biološko varnost pogodbenice ali nepogodbenice uvoznice. (7) Farmacevtski izdelki za ljudi, na katere se nanašajo drugi mednarodni sporazumi, katerih pogodbenica je Skupnost ali ustrezna država članica, ali organizacije, katere članica je Skupnost ali ustrezna država članica, se izključijo s področja uporabe te uredbe. (8) Izvoz GSO, namenjenih za namerno sproščanje v okolje, je treba priglasiti pogodbenici ali nepogodbenici uvoznici in ji omogočiti sprejetje odločitve na podlagi prejetih informacij glede na oceno tveganja, izvedeno na znanstveno pretehtan način. (9) Priglasitev zagotovi izvoznik. Izvoznik je odgovoren za točnost informacij v priglasitvi. (10) Izvozniki morajo pred prvim čezmejnim gibanjem GSO, namenjenem za namerno sproščanje v okolje, počakati na predhodno izrecno pisno soglasje pogodbenice ali nepogodbenice uvoznice. (11) Ker nekatere države v razvoju in nekatere države s tranzicijskimi gospodarskimi sistemi morda nimajo zmogljivosti za sprejemanje odločitev na podlagi prejetih informacij, si morajo Komisija in države članice nenehno prizadevati za razvoj in krepitev človeških virov in institucionalnih zmogljivosti v njih. (12) V skladu s Protokolom lahko Skupnost ali katera koli druga pogodbenica sprejme ukrepe, ki ohranjanje in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti ščitijo bolj, kakor zahteva Protokol, če so taki ukrepi skladni s ciljem in določbami Protokola in v skladu z drugimi obveznostmi te pogodbenice po mednarodnem pravu. (13) V skladu s Protokolom lahko Skupnost uporablja svojo lastno zakonodajo v zvezi z gibanjem GSO znotraj svojega carinskega območja. (14) Ker veljavna zakonodaja Skupnosti in zlasti Direktiva 2001/18/ES in sektorska zakonodaja, ki določa izvedbo posebne ocene tveganja v skladu z načeli navedene direktive, že vsebuje pravila, skladna s ciljem Protokola, ni potrebe po sprejetju dodatnih določb v zvezi z uvozom GSO v Skupnost. (15) Treba je zagotoviti varen prevoz, ravnanje in pakiranje GSO. Ker veljavna zakonodaja Skupnosti, zlasti Direktiva Sveta 94/55/ES z dne 21. novembra 1994 o približevanju zakonodaje držav članic glede prevoza nevarnega blaga po cesti [7] in Direktiva Sveta 96/49/ES z dne 23. julija 1996 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s prevozom nevarnega blaga po železnici [8] že vsebuje ustrezna pravila, ni treba sprejeti dodatnih določb v zvezi s tem. (16) Treba je zagotoviti identifikacijo GSO, ki se izvažajo iz ali uvažajo v Skupnosti. Kar zadeva sledljivost, označevanje in identifikacijo uvozov v Skupnost, so taki GSO predmet zakonodaje Skupnosti. Za izvoz bi se morala uporabljati podobna ureditev. (17) Komisija in države članice podpirajo proces glede ustrezne priprave mednarodnih predpisov in postopkov na področju odgovornosti in nadomestila za škodo zaradi čezmejnega gibanja GSO, o katerem naj bi se v skladu s členom 27 Protokola dogovorili na prvem sestanku Konference pogodbenic konvencije, ki bo hkrati sestanek pogodbenic Protokola. (18) Komisija in države članice podpirajo nadaljnji razvoj in uporabo skupnih oblik spremljajoče dokumentacije o identifikaciji GSO, ki poteka v skladu s členom 18 Protokola. (19) Za učinkovit odgovor na nenamerno čezmejno gibaje GSO, ki utegne imeti znaten negativen učinek na ohranjanje in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti, ob upoštevanju tveganja za zdravje ljudi, mora država članica, takoj ko izve za dogodek pod njeno jurisdikcijo, ki je pripeljal do sproščanja, katerega posledica je lahko nenamerno čezmejno gibanje GSO, ki utegne imeti take posledice, sprejeti ustrezne ukrepe za obveščanje javnosti in takojšnje obveščanje Komisije, vseh drugih držav članic, prizadetih ali potencialno prizadetih držav, posredovalnice informacij o biološki varnosti, in kadar je to ustrezno, ustreznim mednarodnim organizacijam. Poleg tega bi se morala ta država članica nemudoma posvetovati s prizadetimi ali potencialno prizadetimi državami, da jim omogoči oblikovati primerne odgovore in sprejeti potrebne ukrepe. (20) V podporo razvoja posredovalnice informacij o biološki varnosti bi morale Skupnost in njene države članice zagotoviti, da se pomembne informacije sporočijo posredovalnici informacij o biološki varnosti ter da se izvaja spremljanje in poročanje o izvajanju Protokola v Skupnosti. (21) Države članice bi morale sprejeti pravila o sankcijah za kršitve te uredbe in zagotoviti, da se izvajajo. Navedene sankcije bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. (22) Pri uporabi te uredbe bi se moralo upoštevati previdnostno načelo. (23) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: POGLAVJE I CILJI, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE POJMOV 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|