+Člen 7 Nacionalna strategija za kibernetsko varnost
---+Člen 7 1.
---+Člen 7 2.
---+Člen 7 3.
---+Člen 7 4.

Člen 7 Nacionalna strategija za kibernetsko varnost

-

1. Pregled

,
Člen 7 1.

Vsaka država članica sprejme nacionalno strategijo za kibernetsko varnost, v kateri so opredeljeni strateški cilji, potrebna sredstva za dosego teh ciljev ter ustrezni ukrepi politike in regulativni ukrepi za doseganje in ohranjanje visoke ravni kibernetske varnosti. V nacionalno strategijo za kibernetsko varnost se vključijo:

(a) 

cilji in prednostne naloge strategije držav članic za kibernetsko varnost, ki zajemajo zlasti sektorje iz prilog I in II;

(b) 

okvir upravljanja za doseganje ciljev in prednostnih nalog iz točke (a) tega odstavka, vključno s politikami iz odstavka 2;

(c) 

okvir upravljanja, ki pojasnjuje vloge in odgovornosti ustreznih zainteresiranih strani na nacionalni ravni ter podpira sodelovanje in usklajevanje na nacionalni ravni med pristojnimi organi, enotnimi kontaktnimi točkami in skupinami CSIRT iz te direktive, pa tudi usklajevanje in sodelovanje med temi organi in pristojnimi organi na podlagi sektorskih pravnih aktov Unije;

(d) 

mehanizem za opredelitev ustreznih sredstev in oceno tveganj v zadevni državi članici;

(e) 

opredelitev ukrepov za zagotovitev pripravljenosti na odzivanja na incidente in okrevanja po njih, vključno s sodelovanjem med javnim in zasebnim sektorjem;

(f) 

seznam različnih organov in deležnikov, vključenih v izvajanje nacionalne strategije za kibernetsko varnost;

(g) 

okvir politike za okrepljeno usklajevanje med pristojnimi organi iz te direktive in pristojnimi organi iz Direktive (EU) 2022/2557 za namene izmenjave informacij o tveganjih, kibernetskih grožnjah in incidentih ter o nekibernetskih tveganjih, grožnjah in incidentih ter izvajanju nadzornih nalog, kot je ustrezno;

(h) 

načrt, vključno s potrebnimi ukrepi, za povečanje splošne ozaveščenosti državljanov o kibernetski varnosti.
Člen 7 2.

Države članice kot del nacionalne strategije za kibernetsko varnost sprejmejo zlasti politike:

(a) 

obravnavanja kibernetske varnosti v dobavni verigi proizvodov IKT in storitev IKT, ki jih subjekti uporabljajo za opravljanje svojih storitev;

(b) 

o vključitvi in specifikaciji zahtev za proizvode IKT in storitve IKT pri javnem naročanju, povezanih s kibernetsko varnostjo, vključno v zvezi s certificiranjem kibernetske varnosti, šifriranjem in uporabo odprtokodnih proizvodov za kibernetsko varnost;

(c) 

obvladovanja ranljivosti, vključno s spodbujanjem in omogočanjem usklajenega razkrivanja ranljivosti na podlagi člena 12(1);

(d) 

povezane z ohranjanjem splošne razpoložljivosti, celovitosti in zaupnosti javnega jedra odprtega interneta, vključno, kadar je to ustrezno, s kibernetsko varnostjo podmorskih komunikacijskih kablov;

(e) 

spodbujanja razvoja in vključevanja ustreznih naprednih tehnologij za izvajanje najsodobnejših ukrepov za obvladovanje tveganj na področju kibernetske varnosti;

(f) 

spodbujanja in razvoja izobraževanja in usposabljanja na področju kibernetske varnosti, spretnosti na področju kibernetske varnosti, dviganja ozaveščanja ter raziskovalnih in razvojnih pobud na področju kibernetske varnosti ter smernic o dobrih praksah in nadzoru kibernetske higiene, namenjenih državljanom, deležnikom in subjektom;

(g) 

podpiranja akademskih in raziskovalnih institucij pri razvoju, izboljševanju in spodbujanju uvajanja orodij kibernetske varnosti in varne omrežne infrastrukture;

(h) 

vključevanja ustreznih postopkov in primernih orodij za izmenjavo informacij za podpiranje prostovoljne izmenjave informacij o kibernetski varnosti med subjekti v skladu s pravom Unije;

(i) 

krepitve kibernetske odpornosti in osnovne kibernetske higiene malih in srednjih podjetij, zlasti tistih, ki so izključena s področja uporabe te direktive, z zagotavljanjem lahko dostopnih smernic in pomoči za njihove posebne potrebe;

(j) 

spodbujanja aktivne kibernetske zaščite.
Člen 7 3.
Države članice Komisiji uradno sporočijo svoje nacionalne strategije za kibernetsko varnost v treh mesecih od njihovega sprejetja. Države članice lahko iz teh uradnih sporočil izključijo informacije, ki se nanašajo na njihovo nacionalno varnost.
Člen 7 4.
Države članice redno in vsaj vsakih pet let ocenijo svoje nacionalne strategije za kibernetsko varnost na podlagi ključnih kazalnikov uspešnosti in jih po potrebi posodobijo. ENISA državam članicam na njihovo zahtevo pomaga pri razvoju ali posodabljanju nacionalne strategije za kibernetsko varnost in ključnih kazalnikov uspešnosti za oceno te strategije, da bi se uskladila z zahtevami in obveznostmi iz te direktive.

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve

3. Povezani standardi

Standardi