+Člen 190 Nadzor kreditnega tveganja
---+Člen 190 1.
---+Člen 190 2.
---+Člen 190 3.
---+Člen 190 4.

Člen 190 Nadzor kreditnega tveganja

-

1. Pregled

,
Člen 190 1.
Enota za nadzor kreditnega tveganja je neodvisna od zaposlenih in vodstvenih funkcij, pristojnih za odobravanje ali obnavljanje izpostavljenosti, in poroča neposredno višjemu vodstvu. Ta enota je odgovorna za oblikovanje ali izbiro, uvedbo, nadzor in delovanje bonitetnih sistemov. Enota redno pripravlja in analizira poročila o rezultatih bonitetnih sistemov.
Člen 190 2.

Področja, za katera so enota ali enote za nadzor kreditnega tveganja odgovorne, obsegajo:

(a) 

testiranje in spremljanje bonitetnih razredov in skupin;

(b) 

izdelovanje in analizo zbirnih poročil bonitetnih sistemov institucije;

(c) 

izvajanje postopkov za preverjanje, ali so opredelitve bonitetnih razredov in skupin uporabljene dosledno v vseh oddelkih in na vseh geografskih območjih;

(d) 

pregledovanje in dokumentiranje vseh sprememb procesa izdelave bonitetnih ocen, vključno z razlogi za spremembe;

(e) 

pregledovanje bonitetnih meril z namenom ugotavljanja, ali še vedno ohranjajo sposobnost predvidevanja tveganj. Spremembe procesaizdelave bonitetnih ocen, meril ali posameznih parametrov se dokumentirajo in hranijo;

(f) 

aktivno udeležbo pri oblikovanju ali izbiranju, uvedbi in ►C2  validaciji ◄ modelov, ki se uporabljajo v procesu izdelave bonitetnih ocen;

(g) 

spremljanje in nadzor modelov, ki se uporabljajo v procesu izdelave bonitetnih ocen;

(h) 

stalno pregledovanje in spreminjanje modelov, ki se uporabljajo v procesu izdelave bonitetnih ocen.
Člen 190 3.

Institucije, ki uporabljajo skupne podatke v skladu s členom 179(2), lahko prenesejo naslednje naloge na zunanje izvajalce:

(a) 

pripravo informacij, pomembnih za testiranje in spremljanje bonitetnih razredov in skupin;

▼C2

(b) 

pripravo zbirnih poročil bonitetnih sistemov institucije;

▼B

(c) 

pripravo informacij v zvezi s pregledovanjem bonitetnih meril z namenom ugotavljanja, ali še vedno ohranjajo sposobnost predvidevanja tveganj;

(d) 

dokumentiranje sprememb procesa izdelave bonitetnih ocen, meril ali posameznih bonitetnih parametrov;

(e) 

pripravo informacij v zvezi s stalnim pregledovanjem in spremembami modelov, ki se uporabljajo v procesu izdelave bonitetnih ocen.
Člen 190 4.
Institucije, ki uporabljajo odstavek 3, zagotovijo, da imajo pristojni organi dostop do vseh relevantnih informacij od zunanjih izvajalcev, ki so potrebne za preverjanje skladnosti z zahtevami, in da lahko opravljajo preglede pri njih v istem obsegu kakor v instituciji.

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve

3. Povezani standardi

Standardi