Člen 509 2.

mehanizme, ki omejujejo vrednost prilivov likvidnih sredstev, zlasti z namenom, da se določijo ustrezna zgornja meja prilivov in pogoji uporabe te meje – in sicer ob upoštevanju različnih poslovnih modelov, vključno s pretočnim financiranjem (pass through financing), odkupom terjatev, zakupom, kritimi obveznicami, hipotekami in izdajo kritih obveznic – ter obseg, v katerem bi bilo treba to zgornjo mejo spremeniti ali odpraviti, da se upoštevajo posebnostiposebnih kreditnih aranžmajev;

umeritev prilivov in odlivov iz naslova II dela 6, zlasti na podlagi členov 422(7) in 425(2);

mehanizme, ki omejujejo kritje likvidnostnih zahtev z nekaterimi kategorijami likvidnih sredstev, zlasti pa oceni ustreznost minimalnega deleža likvidnih sredstev iz točk (a), (b) in (c) člena 416(1) glede na skupna likvidna sredstva in preizkusi 60 % prag, pri čemer upošteva mednarodni regulativni razvoj. Dolgovana sredstva, ki zapadejo ali se jih lahko terja v 30 koledarskih dneh, se ne bi smela upoštevati pri zadevni omejitvi, razen če so bila pridobljena na podlagi zavarovanja s premoženjem, ki prav tako izpolnjuje pogoje iz točk (a), (b) in (c) člena 416(1);

posebne nižje ravni odlivov in/ali višje ravni prilivov za tokove znotraj skupine, z določitvijo, pod katerimi pogoji bi bile take posebne ravni prilivov in odlivov upravičene z bonitetnega vidika, ter na splošno opiše metodologijo, ki temelji na uporabi objektivnih meril in parametrov, s katerimi se določajo posebne ravni prilivov in odlivov med institucijo in nasprotno stranko, če nimata sedeža v isti državi članici;

umeritev stopenj črpanja, ki se uporabljajo za nečrpane odobrene kreditne aranžmaje in ►C2  okvirne likvidnostne kredite ◄ , ki spadajo v člena 424(3) in (5). EBA preizkusi zlasti 100 % stopnjo črpanja;

opredelitev pojma vlog na drobno iz točke (2) člena 411, zlasti primernost uvedbe praga za vloge fizičnih oseb;

potrebo po novih kategorijah vlog na drobno z nižjimi odlivi zaradi specifičnih značilnosti takšnih vlog, ki bi lahko upravičevale nižjo raven odlivov, in ob upoštevanju razvoja dogodkov na mednarodni ravni;

odstopanja od zahtev glede sestave likvidnih sredstev, ki jih mora imeti institucija, če skupne utemeljene potrebe institucije po likvidnih sredstvih v dani valuti presegajo razpoložljivost teh likvidnih sredstev, ter pogojev, ki veljajo v primeru navedenih odstopanj;

opredelitev finančnih produktov, skladnih s šeriatskim pravom, za banke, ki poslujejo v skladu s tem pravom, kot alternativo sredstvom, ki bi se za namene člena 416 štela za likvidna sredstva;

opredelitev stresnih razmer, vključno z načeli glede uporabe nabora likvidnih sredstev in potrebnimi nadzornimi odzivi, v skladu s katerimi bi institucije lahko uporabile svoja likvidna sredstva za uravnavanje likvidnostnih odlivov, ter načinov za odpravljanje neskladnosti;

opredelitev vzpostavljenega operativnega odnosa pri nefinančnih strankah iz člena 422(3)(c);

umeritev ravni odlivov, ki se uporablja za storitve korespondenčnega bančništva ali posredniške storitve iz prvega pododstavka člena 422(4);

mehanizme uporabe prehodnih pravil za obveznice z državnim jamstvom, izdane kreditnim institucijam v okviru ukrepov državne podpore z dovoljenjem za državno pomoč Unije – na primer za obveznice, ki jih je izda irska nacionalna agencija za upravljanje (National Asset Management Agency – NAMA) ali španska družba za upravljanje –, katerih namen je izločitev slabih terjatev iz bilanc stanja kreditnih institucij in se lahko vsaj do decembra 2023 uvrstijo med sredstva z izjemno visoko likvidnostjo in kreditno kakovostjo.