12. Upravljanje operativnega tveganja in operativna odpornost

Izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, bi moral imeti ustrezen okvir za upravljanje operativnega tveganja in okvir za operativno odpornost. To vključuje učinkovite politike in postopke za:

• a. pravočasno prepoznavanje, ocenjevanje, ovrednotenje, spremljanje, sporočanje in zmanjševanje operativnega tveganja ter
• b. prepoznavanje groženj in morebitnih odpovedi ter zaščito pred njimi, odzivanje in prilagajanje na motnje, okrevanje po njih in učenje na njih, da se čim bolj zmanjša njihov vpliv na zagotavljanje kritičnih ali pomembnih funkcij¹³ .

¹³ BCBS Principles for Operational Resilience (Načela BCBS za operativno odpornost), marec 2021, https://www.bis.org/bcbs/publ/d516.pdf.

Izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, bi moral v okviru upravljanja tveganj odobriti strategije, politike in postopke za upravljanje operativnega tveganja in operativno odpornost, vključno z nagnjenostjo k prevzemanju tveganja za okvir operativnega tveganja in dovoljeno tveganje za motnje kritičnih ali pomembnih funkcij¹⁴ . Te strategije, politike in postopke bi bilo treba redno pregledovati in po potrebi posodabljati.

¹⁴ Sprejemljiva raven motenj je raven motenj zaradi katere koli vrste operativnega tveganja, ki jo je izdajatelj pripravljen sprejeti glede na vrsto resnih, vendar verjetnih scenarijev.

Upravljalni organ zagotovi, da se te politike in postopki učinkovito izvajajo, da so v celoti vključeni v splošni okvir izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, za upravljanje tveganj, vključno s tveganjem v zvezi z uporabo tretjih subjektov, ter da so zadevni zaposleni o njih učinkovito obveščeni.

Izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, bi moral jasno dodeliti odgovornosti za sistem ocenjevanja in upravljanja operativnega tveganja in operativne odpornosti.

Izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, bi moral opredeliti svoje izpostavljenosti operativnemu tveganju, spremljati ustrezne podatke o operativnem tveganju, vključno s podatki o pomembnih izgubah, in izvesti analizo scenarijev.

Izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, bi moral v skladu s svojim pristopom k operativni odpornosti opredeliti svoje kritične dejavnosti in določiti ljudi, tehnologijo, postopke, podatke, zmogljivosti, tretje osebe, vključno s subjekti znotraj skupine, t er medsebojne povezave in soodvisnosti med njimi, ki so potrebni za izvajanje kritičnih ali pomembnih funkcij v običajnih razmerah poslovanja in ob motnjah.

Okvir za upravljanje operativnega tveganja in operativno odpornost bi morali redno pregledovati notranji ali zunanji revizorji, ki imajo potrebno znanje za izvajanje takih pregledov. Okvir za upravljanje operativnega tveganja in okvir za operativno odpornost bi morala biti strukturirana z zadostnimi in ustreznimi človeškimi in tehničnimi viri. Sistem ocenjevanja operativnega tveganja in okvir operativne odpornosti izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, bi morala biti v celoti vključena v okvir za upravlj anje tveganj izdajatelja.

Izvajati bi bilo treba sistem poročanja upravljalnemu organu, ki zagotavlja ustrezna poročila o operativnem tveganju in operativni odpornosti ustreznih funkcij znotraj izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva. Izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, bi mo ral imeti vzpostavljene postopke za takojšnje sprejetje ustreznih ukrepov, če je to primerno.

Izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, bi moral opredeliti in oceniti operativno tveganje, povezano z njegovimi dejavnostmi, procesi in sistemi, da se zagotovi dobro razumevanje s tem povezanih tveganj.

Ob upoštevanju naslova I o uporabi načela sorazmernosti bi moral izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, opredeliti, analizirati in meriti vrsto scenarijev, vključno z dogodki z nizko verjetnostjo in visoko resnostjo, od katerih bi nekateri lahko povzročili hude izgube zaradi

• o perativnega tveganja. Vhodni podatki za analizo scenarijev vključujejo ustrezne notranje in zunanje podatke o izgubah, informacije na podlagi samoocenjevanja, strokovna mnenja, okvir notranjih kontrol, v prihodnost usmerjene metrike, analize temeljnih vzrokov in okvir za postopke, kot je primerno. Postopek analize scenarijev bi bilo treba uporabiti za razvoj vrste posledic morebitnih dogodkov, vključno z ocenami učinka za namene upravljanja tveganja, ki dopolnjujejo druga orodja, ki temeljijo na preteklih podatkih ali trenutnih ocenah tveganja.

Ob upoštevanju naslova I lahko izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, uporabijo kvalitativne pristope k ocenjevanju tveganja, izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, pa bi morali imeti bolj dodelan pristop, vključno z uporabo notranjih in zunanjih podatkov o izgubi, kadar so na voljo, kot podlago za analizo scenarijev.