Člen 181 1.

institucije ocenijo LGD po bonitetnih razredih ali skupinah izpostavljenosti na podlagi povprečnih dejanskih LGD po bonitetnih razredih ali skupinah izpostavljenosti z uporabo vseh ugotovljenih neplačil v okviru podatkovnih virov (z neplačili tehtano povprečje);

če so bolj konservativne od dolgoročnega povprečja, uporabljajo institucije ocene LGD, ki so primerne za obdobje gospodarske recesije. V obsegu, v katerem se pričakuje, da bo bonitetni sistem zagotavljal konstantne dejanske LGD glede na bonitetni razred ali skupino, institucije izvedejo prilagoditve svojih ocen parametrov tveganja po bonitetnem razredu ali skupini, da bi tako omejile vpliv gospodarske recesije na kapital;

institucija upošteva obseg medsebojne odvisnosti med tveganjem dolžnika na eni strani in tveganjem stvarnega kreditnega zavarovanja, razen okvirnih pogodb o pobotu in bilančnega pobota posojil in vlog, ali njegovega dajalca na drugi strani;

valutne neusklajenosti med osnovno obveznostjo in stvarnim kreditnim zavarovanjem, razen okvirnih pogodb o pobotu in bilančnega pobota posojil in vlog, se pri oceni LGD institucije obravnavajo konservativno;

v obsegu, v katerem ocene LGD upoštevajo obstoj stvarnega kreditnega zavarovanja, razen okvirnih pogodb o pobotu in bilančnega pobota posojil in vlog, te ocene ne temeljijo samo na ocenjeni tržni vrednosti stvarnega kreditnega zavarovanja;

v obsegu, v katerem ocene LGD upoštevajo obstoj stvarnega kreditnega zavarovanja, razen okvirnih pogodb o pobotu in bilančnega pobota posojil in vlog, institucije določijo notranje zahteve za upravljanje, pravno varnost in upravljanje tveganj tega stvarnega kreditnega zavarovanja, te zahteve pa so na splošno skladne s tistimi iz poglavja 4, oddelek 3, pododdelek 1;

v obsegu, v katerem institucija prizna stvarno kreditno zavarovanje, razen okvirnih pogodb o pobotu in bilančnega pobota posojil in vlog, za določitev vrednosti izpostavljenosti za kreditno tveganje nasprotne stranke v skladu s poglavjem 6, oddelek 5 ali 6, se pričakovani znesek, ki bi se lahko iztržil iz tega stvarnega kreditnega zavarovanja, ne upošteva v ocenah LGD;

v primeru neplačanih izpostavljenosti, institucija uporabi vsoto svojih najboljših ocen pričakovane izgube za vsako izpostavljenost glede na trenutne gospodarske razmere in status izpostavljenosti ter oceno povečanja stopnje izgube, ki bi jo povzročile morebitne dodatne nepričakovane izgube v obdobju izterjave, tj. med datumom nastopa neplačilai izpostavljenosti in njeno dokončno izterjavo;

v obsegu, v katerem so opravnine za plačilne zamude, naložene dolžniku pred časom neplačila, priznane v izkazu poslovnega izida institucije, se prištejejo k izpostavljenosti in izgubi institucije;

ocene LGD za izpostavljenosti do podjetij, institucij ter enot centralne ravni države in centralnih bank, izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni države ter subjektov javnega sektorja, temeljijo na podatkih, ki pokrivajo vsaj pet let, tako da se vsako leto po uvedbi doda eno leto, dokler ni dosežen minimum sedmih let, za vsaj en vir podatkov. Če je iz posameznega vira na voljo daljše obdobje opazovanja in so podatki primerni, se uporabi to daljše obdobje.