Člen 209 3.

institucija ima zanesljiv proces za ugotavljanje kreditnega tveganja, povezanega z denarnimi terjatvami. Tak proces vsebuje analize kreditojemalčevega poslovanja in gospodarske dejavnosti ter vrst strank, s katerimi navedeni kreditojemalec posluje. Kadar se institucija opira na ocene svojih kreditojemalcev glede kreditnega tveganja strank, institucija pregleda kreditno prakso kreditojemalcev, da preveri njihovo zanesljivost in verodostojnost;

razlika med zneskom izpostavljenosti in vrednostjo denarnih terjatev odraža vse ustrezne dejavnike, vključno s stroški unovčenja, koncentracijo znotraj skupine denarnih terjatev, ki jih je v zavarovanje dal posamezen kreditojemalec, in potencialno tveganje koncentracije znotraj celotne izpostavljenosti institucije, ki ni zajeto s splošno metodologijo institucije. Institucije ohranjajo neprekinjen proces spremljanja, ki ustreza denarnim terjatvam. ►C2  Poleg tega redno pregledujejo skladnost s kreditnimi zavezami, okoljskimi omejitvami in drugimi predpisi; ◄

denarne terjatve, ki jih da v zavarovanje kreditojemalec, so razpršene in niso v prekomerni korelaciji z navedenim kreditojemalcem. Če obstaja bistvena pozitivna korelacija, institucije upoštevajo spremljajoča tveganja pri določanju presežka za skupino zavarovanj s premoženjem v celoti;

institucije kot primerno kreditno zavarovanje ne uporabljajo denarnih terjatev subjektov, povezanih s kreditoojemalcem, vključno z njegovimi podrejenimi družbami in zaposlenimi;

institucija ima dokumentiran proces za izterjavo plačil po denarnih terjatvah v primerih plačilnih težav. Institucije imajo potrebne mehanizme za unovčenje, tudi če se običajno za unovčenje zanašajo na svoje kreditojemalce.