DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/758 z dne 31. januarja 2019 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov za minimalne ukrepe ter vrste dodatnih ukrepov, ki jih morajo kreditne in finančne institucije sprejeti za blažitev tveganja pranja denarja in financiranja terorizma v nekaterih tretjih državah (Besedilo velja za EGP)

(1)

Kreditne institucije in finančne institucije morajo prepoznati, oceniti in obvladovati tveganje pranja denarja in financiranja terorizma, ki so mu so izpostavljene, zlasti kadar imajo podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti v tretjih državah ali ker razmišljajo o ustanovitvi podružnic ali hčerinskih družb v večinski lasti v tretjih državah. Direktiva (EU) 2015/849 zato določa standarde za učinkovito ocenjevanje in obvladovanje tveganja pranja denarja in financiranja terorizma na ravni skupine.

(2)

Dosledno izvajanje politik in postopkov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma na ravni skupine je ključnega pomena za zanesljivo in učinkovito obvladovanje tveganja pranja denarja in financiranja terorizma znotraj skupine.

(3)

Obstajajo pa okoliščine, v katerih skupina upravlja podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti v tretjih državah, katerih pravo ne dovoljuje izvajanja politik in postopkov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma na ravni skupine. Do takih primerov lahko pride na primer takrat, ko zakonodaja tretje države na področju varstva podatkov ali bančne tajnosti skupino omejuje pri dostopu do informacij o strankah podružnic ali hčerinskih družb v večinski lasti v tretji državi ali pri obdelavi ali izmenjavi takih informacij.

(4)

V takih okoliščinah in v primerih, ko je zmožnost pristojnih organov za učinkovit nadzor skladnosti skupine z zahtevami Direktive (EU) 2015/849 ovirana, ker pristojni organi nimajo dostopa do ustreznih informacij, ki se hranijo v podružnicah ali hčerinskih družbah v večinski lasti v tretjih državah, so za učinkovito obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma potrebne dodatne politike in postopki. Te dodatne politike in postopki lahko vključujejo pridobivanje privolitev strank, kar lahko odpravi nekatere pravne ovire za izvajanje politik in postopkov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma na ravni skupine v tretjih državah, v katerih so druge možnosti omejene.

(5)

Potreba po zagotavljanju doslednega odziva na pravne ovire pri izvajanju politik in postopkov na ravni Unije upravičuje uvedbo posebnih minimalnih ukrepov, ki jih morajo kreditne in finančne institucije sprejeti v takih primerih. Vendar bi morale take dodatne politike in postopki temeljiti na tveganju.

(6)

Kreditne institucije in finančne institucije bi morale biti svojemu pristojnemu organu sposobne prikazati, da je obseg dodatnih ukrepov, ki so jih sprejele, ustrezen glede na tveganje pranja denarja in financiranja terorizma. Vendar bi pristojni organ, če meni, da dodatni ukrepi, ki jih je sprejela kreditna institucija ali finančna institucija, ne zadoščajo za obvladovanje tega tveganja, moral imeti možnost, da kreditni instituciji ali finančni instituciji naloži sprejetje posebnih ukrepov za zagotovitev skladnosti z njenimi obveznostmi glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.

(7)

Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2), Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) pooblaščajo, kot je ustrezno, Evropski bančni organ (EBA), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) oziroma Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) za izdajanje skupnih smernic za zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe prava Unije. Pri izpolnjevanju obveznosti iz te uredbe bi morale kreditne institucije in finančne institucije upoštevati skupne smernice, izdane v skladu s členom 17 in členom 18(4) Direktive (EU) 2015/849, o poenostavljenem in okrepljenem skrbnem preverjanju strank ter o dejavnikih, ki jih morajo kreditne in finančne institucije upoštevati pri oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, povezanega s posameznimi poslovnimi odnosi in občasnimi transakcijami, ter si po najboljših močeh prizadevati za skladnost z navedenimi smernicami.

(8)

Določbe te uredbe ne bi smele posegati v dolžnost pristojnih organov matične države članice, da izvajajo dodatne nadzorne ukrepe, kot je določeno v členu 45(5) Direktive (EU) 2015/849, kadar se izkaže, da uporaba dodatnih ukrepov iz te uredbe ni zadostna.

(9)

Določbe te uredbe prav tako ne bi smele posegati v ukrepe okrepljenega skrbnega preverjanja, ki jih morajo kreditne institucije in finančne institucije sprejeti pri obravnavi fizičnih oseb ali pravnih subjektov s sedežem v državah, ki jih je Komisija opredelila kot države z visokim tveganjem v skladu s členom 9 Direktive (EU) 2015/849.

(10)

Kreditne institucije in finančne institucije bi morale imeti na voljo dovolj časa za prilagoditev svojih politik in postopkov zahtevam iz te uredbe. Zato je primerno, da se uporaba te uredbe odloži za tri mesece od datuma začetka njene veljavnosti.

(11)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki so jih razvili evropski nadzorni organi (Evropski bančni organ, Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in jih predložili Komisiji.

(12)

Evropski nadzorni organi so opravili javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analizirali morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosili za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 –