Smernice organa EBA o veljavni nominalni diskontni stopnji za variabilne prejemke Kazalo (EBA/GL/2014/01)

Ta dokument vsebuje smernice, izdane v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (v nadaljnjem besedilu: uredba o EBA). V skladu s členom 16(3) uredbe o EBA si morajo pristojni organi in finančne institucije na vsak način prizadevati za upoštevanje smernic.

V smernicah je predstavljeno stališče organa EBA glede ustreznih nadzorniških praks v okviru Evropskega sistema finančnega nadzora ali glede tega, kako bi bilo treba uporabljati zakonodajo Unije na posameznih področjih. Organ EBA zato od vseh pristojnih organov in finančnih institucij, na katere je naslovil smernice, pričakuje, da jih bodo upoštevali. Pristojni organi, za katere smernice veljajo, bi jih mor ali upoštevati tako, da jih ustrezno vključijo v svoje nadzorne prakse (npr. s spremembo pravnega okvira ali nadzorniških postopkov), tudi če so smernice naslovljene predvsem na institucije.

Pristojni organi morajo v skladu s členom 16(3) uredbe o EBA do 27. maja 2014 organ EBA uradno obvestiti, ali ravnajo oziroma ali nameravajo ravnati v skladu s temi smernicami, ali pa mu sporočiti razloge za njihovo neupoštevanje. Uradno obvestilo je treba poslati na obrazcu iz poglavja 5 na e-naslov compliance@eba.europa.eu z navedbo oznake „EBA/GL/2014/01“. Uradna obvestila morajo predloži ti osebe, ki so pooblaščene za poročanje o skladnosti v imenu svojih pristojnih organov.

Uradna obvestila bodo v skladu s členom 16(3) uredbe o EBA objavljena na spletni strani organa EBA.

Naslov I – Predmet urejanja in opredelitve pojmov

Naslov II – Zahteve glede diskontne stopnje za variabilne prejemke

22. Smernice se uporabljajo od [1. junija 2014], in sicer za izračunavanje razmerja med variabilno in fiksno sestavino skupnih prejemkov, ki se dodeljujejo za uspešnost in storitve od leta 2014 naprej.

Izračun diskont irane sestavine variabilnega prejemka („dvr“) za namen izračunavanja razmerja med variabilno in fiksno sestavino prejemkov:

𝑑𝑑𝑑𝑑 𝑑𝑑𝑑𝑑𝑑𝑑 = 𝑑𝑑 (1+ 𝑑𝑑 + 𝑔𝑔 + 𝑑𝑑𝑑𝑑 )

kjer je: dvr = diskontirani variabilni prejemek; vr = variabilni prejemek, za katerega se uporabi diskontna stopnja ( največ 25 % skupnih variabilnih prejemkov, če se izplačajo v instrumentih, ki se odložijo za vsaj pet let ); i = stopnja inflacije v odstotkih; g = obrestna mera za državne obveznice EU, povprečje v odstotkih; id = faktor spodbude pri dolgoročnem odlogu, v odstotkih; n = število let obdobja dospetja v plačilo.

Skupni variabilni prejemek je vsota diskontirane in nediskontirane sestavine variabilnega prejemka.

V tem primeru domne vamo, da je zadevna država članica dovolila institucijam uporabo diskontne stopnje v višini največ 25 % variabilnih prejemkov. Domnevamo tudi, da delničarji institucije niso odobrili višjega razmerja od tistega iz Direktive 2013/36/EU.

Institucija bi rada zaposlenemu dodelila skupni prejemek v višini 285 000 EUR, pri čemer bo 135 000 EUR fiksna sestavina prejemka, potencialni znesek 150 000 EUR pa variabilni prejemek. Zadevni zaposleni je zaposleni s posebno naravo dela, obravnavamo pa prejemek, ki se dodeli za ocenjeno uspešnost v letu 2014. Razmerje variabilna/fiksna sestavina prejemka na podlagi nominalnih zneskov bi v tem primeru presegalo dovoljeno višino 1 : 1. Po uporabi diskontne stopnje za del variabilnega prejemka, izplačanega v instrumentih, ki se odložijo vsaj za pet let, pa je razmerje v skladu s členom 94(1)(g) Direktive 2013/36/EU, kot je prikazano spodaj.

V tem primeru bi dobili naslednjo strukturo variabilnega prejemka:

•  20 000 EUR variabilne sestavine prejemka bi se izplačalo v instrumentih, odloženih za pet let;
•  10 000 EUR bi se izplačalo v instrumentih, odloženih za šest let;
•  preostanek skupnega variabilnega prejemka bi se izplačal vnaprej, ne v instrumentih, ali pa bi bil odložen za obdobje, krajše od petih let.

Direktiva 2013/36/EU vsebuje zahtevo, da se vsaj 40 % variabilne sestavine prejemka odloži za obdobje, ki ni krajše od treh do petih let. Če je znesek variabilne sestavine prejemka izrazito visok, se odloži vsaj 60 % zneska . Vsaj 50 % variabilne sestavine prejemka je treba izpl ačati v instrumentih. Vsa ta razmerja se uporabljajo za zneske variabilnih prejemkov, ki se dodelijo posameznemu zaposlenemu, pred uporabo diskontne stopnje.

V tem primeru se ne upoštevajo dospetja v plačilo po načelu sorazmernosti . Zneska 20 000 EUR in 10 000 EUR, ki se izplačata v instrumentih, v celoti dospeta v plačilo po petih oziroma šestih letih.

Na podlagi variabilnega prejemka v višini 150 000 EUR bi lahko diskontirali največ 37 500 EUR (kar pomeni 25 % skupnega variabilnega prejemka v višini 150 000), če bi ga izplačali v odloženih instrumentih, ki se odložijo za več kot pet let. V tem primeru pa obema pogojema ustreza samo znesek 30 000 EUR, zaradi tega je mogoče diskontirati samo ta znesek.

Domnevajmo, da bi institucija v državi članici zaposlenemu ( za katerega je bilo ugotovljeno, da njegove poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije), ki prejme 135 000 EUR fiksne sestavine prejemka, želela dodeliti 150 000 EUR variabilne sestavine prejemka. Glede prenosa Direktive 2013/36/EU v državi članici (največ 25 %), odobritve delničarjev, da je razmerje višje od 1 : 1 (je ni), in leta ocenjevanja uspešnosti (2014) veljajo enake domneve kot v primeru 1. Struktura variabilnega prejemka je:

•  60 % skupnega variabilnega prejemka, tj. 90 000 EUR, bi bilo odloženih za šest let , dospetje v plačilo v tem obdobju pa bi potekalo po načelu sorazmernosti;
•  37 500 EUR zgornjega variabilnega prejemka, odloženega za šest let, bi bilo izplačano v instrumentih. To pomeni, da bi vsako leto dospel v plačilo znesek 6 250 EUR, izplačan v instrumentih.

V tem primeru se upoštevajo dospetja v plačilo po načelu sorazmernosti . Diskontna stopnja se lahko uporabi za največ 25 % skupnega variabilnega prejemka, če je izplačana v instrumentih, ki so odloženi za vsaj pet let.

Slika 1: Shematski prikaz odloga in uporabe diskontne stopnje za variabilne prejemke, izplačane v instrumentih, ki se odložijo za šest let in dospejo v izplačilo po načelu sorazmernosti.

d o d V v e n p l a č o l e t a n li t v e z d o s p e t j e m a p r e j š n j i d e l e ž prejemkov z odlogom šest let

il Variabilni

prejemek Dospetja v plačilo po načelu sorazmernosti variabilnih

Naslednji primer temelji na znesku fiksnega povračila 100 000 EUR in ponazarja, kako izračunati najvišji mogoč znesek variabilnega prejemka, ki bi ga bilo mogoče dodeliti, če se 25 % variabilnega p rejemka izplača v instrumentih, ki so odloženi za pet let, ob domnevi, da celoten znesek dospe v plačilo na koncu obdobja odložitve. Uporabljeni sta stopnja inflacije in obrestna mera za državne obveznice iz primera 1. Glede prenosa Direktive 2013/36/EU v državi članici (25 %), odobritve delničarjev, da je razmerje višje od 1 : 1 (je ni), in leta ocenjevanja uspešnosti (2014) veljajo enake domneve kot v primeru 1. Če država članica predpiše nižje stopnje, je treba formulo ustrezno spremeniti in nadomestiti 0,25 z nižjim odstotkom.

V tem primeru je mogoče izplačati skupni variabilni prejemek, ki znaša največ 100 % fiksne sestavine prejemka, najvišja variabilna sestavina prejemka, ki jo je mogoče diskontirati, pa znaša 25 %, če se izplača v instrumentih, ki se odložijo vsaj za pet let.

Tako lahko zapišemo naslednjo enačbo:

0,25 ∗𝑑𝑑𝑑𝑑𝑑𝑑 𝑓𝑓𝑑𝑑 = (1 − 0,25) ∗𝑑𝑑𝑑𝑑𝑑𝑑 + 𝑑𝑑 fr = fiksna sestavina prejemka (1+ 𝑑𝑑 + 𝑔𝑔 + 𝑑𝑑𝑑𝑑 )

tvr = skupni variabilni prejemek i = stopnja inflacije g = obrestna mera za državne obveznice, povprečje EU id = faktor spodbude za dolgoročni odlog n = dolžina obdobja dospetja v plačilo

Če nadomestimo ustrezne zneske, ki so obravnavani v tem primeru, za vsako spremenljivko v zgornji enačbi, dobimo:

0,25 ∗𝑑𝑑𝑑𝑑𝑑𝑑 100 000= 0,75 ∗𝑑𝑑𝑑𝑑𝑑𝑑 +⁵ (1+0,02+0,0273+0,10)

fr = 100 000 i = 2 %, faktor inflacije g = 2,73 % faktor obrestne mere za državne obveznice id = 10 % , faktor za petletni odlog n = 5, dolžina obdobja dospetja v plačilo.

Če izračunamo prejšnjo enačbo za tvr, dobimo: 100 000 ∗ 1,987856 𝑑𝑑𝑑𝑑𝑑𝑑 = = 114 186,10 0,75 ∗ 1,987856+0,25

V zgornjem pri meru najvišji variabilni prejemek, ki ga je mogoče izplačati, če se diskontira 25 % variabilnega prejemka, znaša 114 186,10 EUR.