Naslov II – Zahteve glede diskontne stopnje za variabilne prejemke

Člen 94(1)(g) Direktive 2013/36/EU¹ vsebuje zahtevo, da institucije določijo ustrezno razmerje med fiksno in variabilno sestavino celotnega prejemka za kategorije zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij (zaposleni s posebno naravo dela² ). Največje dovoljeno razmerje med variabiln o in fiksno sestavino celotnega prejemka znaša 100 %. Države članice lahko odobrijo povečanje razmerja na največ 200 %.

¹ Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338). 2 Zaposlene je treba opredeliti na podlagi regulativnih tehničnih standardov o merilih za opredelitev zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij. 3 Člen 94(1)(m) Direktive 2013/36/EU.

V teh smernicah sta določena izračun in uporaba diskontne stopnje iz člena 94(1)(g)(iii) Direktive 2013/36/EU. Države članice lahko institucijam dov olijo, da uporabijo diskontno stopnjo za izračun razmerja med variabilno in fiksno sestavino prejemka, ki znaša največ 25 % skupnih variabilnih prejemkov, če se izplačajo v instrumentih, ki se odložijo za vsaj pet let.

Smernice se uporabljajo za institucij e, ki izkoristijo možnost uporabe diskontne stopnje za izračun razmerja med variabilno in fiksno sestavino prejemka, in pristojne organe v državah članicah, ki izkoristijo možnost uporabe diskontne stopnje.

1 𝑑𝑑𝑑𝑑𝑑𝑑𝑑𝑑𝑑𝑑𝑑𝑑𝑑𝑑𝑑𝑑𝑑𝑑 𝑑𝑑𝑑𝑑𝑑𝑑𝑠𝑠𝑑𝑑𝑠𝑠𝑑𝑑 = 𝑑𝑑 ( 1+ 𝑑𝑑 + 𝑔𝑔 + 𝑑𝑑𝑑𝑑 ) i = stopnja inflacije v državi članici ali tretji državi g = obrestna mera za državne obveznice EU, povprečje EU id = faktor spodbude pri dolgoročnem odlogu n = število let obdobja dospetja v plačilo

Uporaba formul je dodatno razložena v primerih 1, 2 in 3 v Prilogi k tem smernicam.