+DIREKTIVA (EU) 2024/1275 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 24. aprila 2024 o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev) (Besedilo velja za EGP)
---+Člen 1 Predmet urejanja
------+Člen 1 1.
------+Člen 1 2.
------+Člen 1 3.
---+Člen 2 Opredelitev pojmov
---+Člen 3 Nacionalni načrt prenove stavb
------+Člen 3 1.
------+Člen 3 2.
------+Člen 3 3.
------+Člen 3 4.
------+Člen 3 5.
------+Člen 3 6.
------+Člen 3 7.
------+Člen 3 8.
------+Člen 3 9.
---+Člen 4 Sprejetje metodologije za izračunavanje energetske učinkovitosti stavb
---+Člen 5 Določitev minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti
------+Člen 5 1.
------+Člen 5 2.
------+Člen 5 3.
---+Člen 6 Izračunavanje stroškovno optimalnih ravni minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti
------+Člen 6 1.
------+Člen 6 2.
------+Člen 6 3.
------+Člen 6 4.
---+Člen 7 Nove stavbe
------+Člen 7 1.
------+Člen 7 2.
------+Člen 7 3.
------+Člen 7 4.
------+Člen 7 5.
------+Člen 7 6.
---+Člen 8 Obstoječe stavbe
------+Člen 8 1.
------+Člen 8 2.
------+Člen 8 3.
---+Člen 9 Minimalni standardi energetske učinkovitosti za nestanovanjske stavbe in začrtani poteki postopne prenove fonda stanovanjskih stavb
------+Člen 9 1.
------+Člen 9 2.
------+Člen 9 3.
------+Člen 9 4.
------+Člen 9 5.
------+Člen 9 6.
------+Člen 9 7.
------+Člen 9 8.
---+Člen 10 Sončna energija v stavbah
------+Člen 10 1.
------+Člen 10 2.
------+Člen 10 3.
------+Člen 10 4.
------+Člen 10 5.
---+Člen 11 Brezemisijske stavbe
------+Člen 11 1.
------+Člen 11 2.
------+Člen 11 3.
------+Člen 11 4.
------+Člen 11 5.
------+Člen 11 6.
------+Člen 11 7.
---+Člen 12 Izkaz o prenovi stavbe
------+Člen 12 1.
------+Člen 12 2.
------+Člen 12 3.
------+Člen 12 4.
------+Člen 12 5.
------+Člen 12 6.
------+Člen 12 7.
------+Člen 12 8.
---+Člen 13 Tehnični stavbni sistemi
------+Člen 13 1.
------+Člen 13 2.
------+Člen 13 3.
------+Člen 13 4.
------+Člen 13 5.
------+Člen 13 6.
------+Člen 13 7.
------+Člen 13 8.
------+Člen 13 9.
------+Člen 13 10.
------+Člen 13 11.
------+Člen 13 12.
---+Člen 14 Infrastruktura za trajnostno mobilnost
------+Člen 14 1.
------+Člen 14 2.
------+Člen 14 3.
------+Člen 14 4.
------+Člen 14 5.
------+Člen 14 6.
------+Člen 14 7.
------+Člen 14 8.
------+Člen 14 9.
------+Člen 14 10.
---+Člen 15 Pripravljenost stavb na pametne sisteme
------+Člen 15 1.
------+Člen 15 2.
------+Člen 15 3.
------+Člen 15 4.
---+Člen 16 Izmenjava podatkov
------+Člen 16 1.
------+Člen 16 2.
------+Člen 16 3.
------+Člen 16 4.
------+Člen 16 5.
---+Člen 17 Finančne spodbude, znanja in spretnosti ter tržne ovire
------+Člen 17 1.
------+Člen 17 2.
------+Člen 17 3.
------+Člen 17 4.
------+Člen 17 5.
------+Člen 17 6.
------+Člen 17 7.
------+Člen 17 8.
------+Člen 17 9.
------+Člen 17 10.
------+Člen 17 11.
------+Člen 17 12.
------+Člen 17 13.
------+Člen 17 14.
------+Člen 17 15.
------+Člen 17 16.
------+Člen 17 17.
------+Člen 17 18.
------+Člen 17 19.
---+Člen 18 Točke „vse na enem mestu“ za energetsko učinkovitost stavb
------+Člen 18 1.
------+Člen 18 2.
------+Člen 18 3.
---+Člen 19 Energetske izkaznice
------+Člen 19 1.
------+Člen 19 2.
------+Člen 19 3.
------+Člen 19 4.
------+Člen 19 5.
------+Člen 19 6.
------+Člen 19 7.
------+Člen 19 8.
------+Člen 19 9.
------+Člen 19 10.
------+Člen 19 11.
------+Člen 19 12.
------+Člen 19 13.
------+Člen 19 14.
---+Člen 20 Izdajanje energetskih izkaznic
------+Člen 20 1.
------+Člen 20 2.
------+Člen 20 3.
------+Člen 20 4.
------+Člen 20 5.
------+Člen 20 6.
------+Člen 20 7.
------+Člen 20 8.
---+Člen 21 Prikaz energetskih izkaznic
------+Člen 21 1.
------+Člen 21 2.
------+Člen 21 3.
---+Člen 22 Podatkovne zbirke o energetski učinkovitosti stavb
------+Člen 22 1.
------+Člen 22 2.
------+Člen 22 3.
------+Člen 22 4.
------+Člen 22 5.
------+Člen 22 6.
------+Člen 22 7.
---+Člen 23 Pregledi
------+Člen 23 1.
------+Člen 23 2.
------+Člen 23 3.
------+Člen 23 4.
------+Člen 23 5.
------+Člen 23 6.
------+Člen 23 7.
------+Člen 23 8.
------+Člen 23 9.
---+Člen 24 Poročila o pregledu ogrevalnih sistemov, prezračevalnih sistemov in klimatskih sistemov
------+Člen 24 1.
------+Člen 24 2.
------+Člen 24 3.
---+Člen 25 Neodvisni strokovnjaki
------+Člen 25 1.
------+Člen 25 2.
---+Člen 26 Potrjevanje gradbenih strokovnjakov
------+Člen 26 1.
------+Člen 26 2.
---+Člen 27 Neodvisni nadzorni sistem
------+Člen 27 1.
------+Člen 27 2.
------+Člen 27 3.
---+Člen 28 Pregled
---+Člen 29 Informacije
------+Člen 29 1.
------+Člen 29 2.
------+Člen 29 3.
------+Člen 29 4.
---+Člen 30 Posvetovanje
---+Člen 31 Prilagoditev Priloge I tehničnemu napredku
---+Člen 32 Izvajanje prenosa pooblastila
------+Člen 32 1.
------+Člen 32 2.
------+Člen 32 3.
------+Člen 32 4.
------+Člen 32 5.
------+Člen 32 6.
---+Člen 33 Postopek v odboru
------+Člen 33 1.
------+Člen 33 2.
------+Člen 33 3.
---+Člen 34 Kazni
---+Člen 35 Prenos
------+Člen 35 1.
------+Člen 35 2.
---+Člen 36 Razveljavitev
---+Člen 37 Začetek veljavnosti in uporaba
---+Člen 38 Naslovniki
---+PRILOGA I Skupni splošni okvir za izračunavanje energetske učinkovitosti stavb
---+PRILOGA II Predloga za nacionalne načrte prenove stavb
---+PRILOGA III Izračun GWP v življenjskem ciklu novih stavb na podlagi člena 7(2)
---+PRILOGA IV Skupni splošni okvir za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme
---+PRILOGA V Predloga za energetske izkaznice
---+PRILOGA VI Neodvisni nadzorni sistemi za energetske izkaznice
---+PRILOGA VII
---+PRILOGA VIII Zahteve za izkaze o prenovi stavb
---+PRILOGA IX
---+PRILOGA X Korelacijska tabela

English - European Union - Energy - Environment -

DIREKTIVA (EU) 2024/1275 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 24. aprila 2024 o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev) (Besedilo velja za EGP)

DIREKTIVA (EU) 2024/1275 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 24. aprila 2024

o energetski učinkovitosti stavb

(prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

1. Pregled

Člen 1 Predmet urejanja

Člen 2 Opredelitev pojmov

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„stavba“ pomeni krito konstrukcijo s stenami, v kateri se uporablja energija za uravnavanje okolja v zaprtih prostorih;

(2)

„brezemisijska stavba“ pomeni stavbo z zelo visoko energetsko učinkovitostjo, določeno v skladu s Prilogo I, ki ne potrebuje energije ali potrebuje zelo majhno količino energije, proizvaja ničelne emisije ogljika iz fosilnih goriv na kraju samem in ne proizvaja obratovalnih emisij toplogrednih plinov ali proizvaja zelo majhno količino teh emisij v skladu s členom 11;

(3)

„skoraj ničenergijska stavba“ pomeni stavbo z zelo visoko energetsko učinkovitostjo, določeno v skladu s Prilogo I, ki ni slabša od stroškovno optimalne ravni za leto 2023, ki jo sporočijo države članice na podlagi člena 6(2), in pri kateri za skoraj nič potrebne energije oziroma zelo majhno količino potrebne energije v zelo veliki meri zadostuje energija iz obnovljivih virov, vključno z energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno na kraju samem ali z energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno v bližini;

(4)

„minimalni standardi energetske učinkovitosti“ pomeni pravila, po katerih morajo obstoječe stavbe izpolnjevati zahtevo glede energetske učinkovitosti kot del obsežnega načrta prenove stavbnega fonda ali na sprožilni točki na trgu, kot so prodaja, najem, darovanje ali sprememba namena v katastru ali zemljiški knjigi, v določenem časovnem obdobju ali na določen datum, kar spodbudi prenovo obstoječih stavb;

(5)

„javni organi“ pomeni javne organe, kakor so opredeljeni v členu 2, točka 12, Direktive (EU) 2023/1791;

(6)

„tehnični stavbni sistem“ pomeni tehnično opremo stavbe ali stavbne enote, ki omogoča ogrevanje in hlajenje prostorov, prezračevanje, sanitarno toplo vodo, vgrajeno razsvetljavo, avtomatizacijo in krmiljenje stavbe, proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in shranjevanje energije na kraju samem ali kombinacijo navedenega, vključno s tistimi sistemi, ki uporabljajo energijo iz obnovljivih virov;

(7)

„sistem za avtomatizacijo in nadzor stavb“ pomeni sistem, ki vključuje vse proizvode, programsko opremo in inženirske storitve, ki lahko s samodejnim nadzorom in omogočanjem ročnega upravljanja tehničnih stavbnih sistemov podpirajo energetsko učinkovito, gospodarno in varno delovanje teh tehničnih stavbnih sistemov;

(8)

„energetska učinkovitost stavbe“ pomeni izračunano ali odčitano količino energije, potrebno za zadovoljevanje potreb po energiji, povezanih z običajno uporabo stavbe, ki vključuje energijo za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, sanitarno toplo vodo in razsvetljavo;

(9)

„primarna energija“ pomeni energijo iz obnovljivih in neobnovljivih virov, ki ni bila pretvorjena ali spremenjena;

(10)

„odčitan“ pomeni izmerjen z ustrezno napravo, kot je merilnik energije, merilnik moči, naprava za merjenje in spremljanje moči ali električni števec;

(11)

„faktor primarne energije iz neobnovljivih virov“ pomeni indikator, ki se izračuna tako, da se primarno energijo iz neobnovljivih virov za dani nosilec energije, vključno z dobavljeno energijo in izračunanimi splošnimi stroški dobave energije do krajev uporabe, deli z dobavljeno energijo;

(12)

„faktor primarne energije iz obnovljivih virov“ pomeni indikator, ki se izračuna tako, da se primarno energijo iz obnovljivih virov na kraju samem, iz bližnjih ali oddaljenih virov, ki se dobavi prek danega nosilca energije, vključno z dobavljeno energijo in izračunanimi splošnimi stroški dobave energije do krajev uporabe, deli z dobavljeno energijo;

(13)

„faktor primarne energije skupaj“ pomeni vsoto faktorjev primarne energije iz obnovljivih in neobnovljivih virov za dani nosilec energije;

(14)

„energija iz obnovljivih virov“ pomeni energijo iz obnovljivih nefosilnih virov, namreč vetrno, sončno (sončni toplotni in sončni fotovoltaični viri) in geotermalno energijo, osmotično energijo, energijo okolice, energijo plimovanja, valovanja in drugo energijo oceanov, vodno energijo, ter iz biomase, deponijskega plina, plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, in bioplina;

(15)

„ovoj stavbe“ pomeni vgrajene elemente stavbe, ki ločujejo njeno notranjost od zunanjega okolja;

(16)

„stavbna enota“ pomeni del, nadstropje ali stanovanje znotraj stavbe, ki je namenjen ali spremenjen za ločeno uporabo;

(17)

„element stavbe“ pomeni tehnični stavbni sistem ali element ovoja stavbe;

(18)

„stanovanjska stavba ali stanovanjska enota“ pomeni sobo ali več sob v trajni stavbi ali njenem gradbeno ločenem delu, ki so namenjene za bivanje enega zasebnega gospodinjstva skozi vse leto;

(19)

„izkaz o prenovi stavbe“ pomeni prilagojen časovni načrt za celovito prenovo določene stavbe, sestavljeno iz največjega števila korakov, s katero se bo znatno izboljšala njena energetska učinkovitost;

(20)

„celovita prenova“ pomeni prenovo, ki je v skladu z načelom „energetska učinkovitost na prvem mestu“, ki se osredotoča na bistvene elemente stavbe in s katero se stavba ali stavbna enota:

(a)

pred 1. januarjem 2030: spremeni v skoraj ničenergijsko stavbo;

(b)

od 1. januarja 2030: spremeni v brezemisijsko stavbo;

(21)

„postopna celovita prenova“ pomeni celovito prenovo, izvedeno z največjim številom korakov, določenimi v izkazu o prenovi stavbe;

(22)

„večja prenova“ pomeni prenovo stavbe, kjer:

(a)

skupni stroški prenove ovoja stavbe ali tehničnih stavbnih sistemov presegajo 25 % vrednosti stavbe brez vrednosti zemljišča, na katerem ta stoji, ali

(b)

se prenavlja več kot 25 % površine ovoja stavbe.

Države članice lahko izbirajo med točko (a) ali (b);

(23)

„obratovalne emisije toplogrednih plinov“ pomeni emisije toplogrednih plinov, povezane s porabo energije tehničnih stavbnih sistemov med uporabo in obratovanjem stavbe;

(24)

„emisije toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu“ pomeni emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo med celotnim življenjskim ciklom stavbe, vključno s proizvodnjo in prevozom gradbenih proizvodov, dejavnostmi na gradbišču, porabo energije v stavbi in zamenjavo gradbenih proizvodov ter uničenjem in prevozom odpadkov, ravnanjem z odpadki in njihovo ponovno uporabo, recikliranjem in končnim odlaganjem;

(25)

„potencial globalnega segrevanja v življenjskem ciklu“ ali „GWP v življenjskem ciklu“ pomeni indikator, ki količinsko opredeljuje potencial stavbe za globalno segrevanje v njenem celotnem življenjskem ciklu;

(26)

„ločene spodbude“ pomeni ločene spodbude, kakor so opredeljene v členu 2, točka 54, Direktive (EU) 2023/1791;

(27)

„energetska revščina“ pomeni energetsko revščino, kakor je opredeljena v členu 2, točka 52, Direktive (EU) 2023/1791;

(28)

„ranljiva gospodinjstva“ pomeni energetsko revna gospodinjstva ali gospodinjstva, vključno z gospodinjstvi z nižjimi srednjimi dohodki, ki so še posebej izpostavljena visokim stroškom energije in nimajo sredstev za prenovo stavbe, ki jo uporabljajo;

(29)

„evropski standard“ pomeni standard, ki ga sprejme Evropski odbor za standardizacijo, Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo ali Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde, in je dostopen javnosti;

(30)

„energetska izkaznica“ pomeni potrdilo, ki ga priznava država članica ali pravna oseba, ki jo ta določi, in v katerem je navedena energetska učinkovitost stavbe ali stavbne enote, izračunana po metodologiji, sprejeti na podlagi člena 4;

(31)

„soproizvodnja“ pomeni postopek sočasne proizvodnje toplote in električne ali mehanske energije;

(32)

„stroškovno optimalna raven“ pomeni raven energetske učinkovitosti, ki vodi v najnižje stroške med ocenjenim ekonomskim življenjskim ciklom, pri čemer:

(a)

se najnižji stroški določijo ob upoštevanju:

(i)

kategorije in uporabe zadevne stavbe;

(ii)

stroškov naložb, povezanih z energijo, na podlagi uradnih napovedi;

(iii)

stroškov vzdrževanja in operativnih stroškov, vključno s stroški energije, ob upoštevanju stroškov pravic do emisije toplogrednih plinov;

(iv)

okoljskih in zdravstvenih eksternalij rabe energije;

(v)

zaslužkov od proizvedene energije na kraju samem, kadar je to primerno;

(vi)

stroškov ravnanja z odpadki, kadar je to primerno, ter

(b)

vsaka država članica določi ocenjeni ekonomski življenjski cikel, ki se nanaša na preostali ocenjeni ekonomski življenjski cikel stavbe, če so zahteve glede energetske učinkovitosti določene za stavbo kot celoto, ali na ocenjeni ekonomski življenjski cikel elementa stavbe, če so zahteve glede energetske učinkovitosti določene za elemente stavbe.

Stroškovno optimalna raven se nahaja v območju ravni učinkovitosti, kjer je analiza stroškov in koristi, izračunana med ocenjenim ekonomskim življenjskim ciklom, pozitivna;

(33)

„polnilno mesto“ pomeni polnilno mesto, kakor je opredeljeno v členu 2, točka 48, Uredbe (EU) 2023/1804 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );

(34)

„vnaprejšnje polaganje kablov“ pomeni vse ukrepe, potrebne za namestitev polnilnih mest, vključno s prenosom podatkov, kabli, kablovodi in po potrebi števci električne energije;

(35)

„pokrito parkirišče“ pomeni krito konstrukcijo z vsaj tremi parkirnimi mesti za avtomobile, ki ne uporablja energije za zagotavljanje notranjih okoljskih pogojev;

(36)

„izolirani mikrosistem“ pomeni vsak sistem s porabo, ki je v letu 2022 manjša od 500 GWh, kjer ni povezav z drugimi sistemi;

(37)

„pametno polnjenje“ pomeni pametno polnjenje, kakor je opredeljeno v členu 2, drugi odstavek, točka 14m, Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );

(38)

„dvosmerno polnjenje“ pomeni dvosmerno polnjenje, kakor je opredeljeno v členu 2, točka 11, Uredbe (EU) 2023/1804;

(39)

„standardi hipotekarnega portfelja“ pomeni mehanizme za spodbujanje hipotekarnih posojilodajalcev k vzpostavitvi poti za povečanje mediane energetske učinkovitosti portfelja stavb, zavarovanih s hipotekami do leta 2030 in do leta 2050, ter spodbujanje potencialnih strank, da izboljšajo energetsko učinkovitost svojih nepremičnin v skladu z ambicijami Unije glede razogljičenja in ustreznimi energetskimi cilji na področju porabe energije v stavbah, pri čemer se opirajo na opredelitev trajnostnih gospodarskih dejavnosti iz člena 3 Uredbe (EU) 2020/852;

(40)

„finančna shema po načelu ‚plačaj glede na prihranek““ pomeni shemo posojil, ki je namenjena izključno izboljšanju energetske učinkovitosti, pri čemer je pri oblikovanju sheme vzpostavljena povezava med odplačili posojila in doseženimi prihranki energije ob upoštevanju tudi drugih gospodarskih dejavnikov, kot so indeksacija stroškov energije, obrestne mere, povečana vrednost sredstev in refinanciranje posojila;

(41)

„digitalni dnevnik stavb“ pomeni skupno odložišče vseh zadevnih podatkov o stavbah, vključno s podatki o energetski učinkovitosti, kot so energetske izkaznice, izkazi o prenovi stavb in indikatorji pripravljenosti na pametne sisteme, ter podatki o GWP v življenjskem ciklu, ki olajšuje informirano odločanje in izmenjavo informacij v gradbenem sektorju ter med lastniki in stanovalci stavb, finančnimi institucijami in javnimi organi;

(42)

„klimatski sistem“ pomeni kombinacijo komponent, potrebnih za zagotovitev obdelave zraka v zaprtih prostorih, s katero je temperaturo mogoče nadzorovati oziroma znižati;

(43)

„ogrevalni sistem“ pomeni kombinacijo komponent, potrebnih za zagotovitev obdelave zraka v zaprtih prostorih, s katero se dvigne temperatura;

(44)

„prezračevalni sistem“ pomeni tehnični stavbni sistem, ki z naravnimi ali mehanskimi sredstvi prostoru zagotavlja zunanji zrak;

(45)

„kurilna naprava“ pomeni del ogrevalnega sistema, ki z enim ali več naslednjih procesov ustvarja koristno toploto za vrste uporabe, opredeljene v Prilogi I:

(a)

zgorevanje goriv, na primer v kotlu;

(b)

učinek na podlagi Joulovega zakona, do katerega pride v grelnih elementih ogrevalnega sistema z električno upornostjo;

(c)

zajemanje toplote iz okoliškega zraka, iz izpušnega zraka od prezračevanja ali vodnih ali talnih virov toplote z uporabo toplotnih črpalk;

(46)

„generator hlajenja“ pomeni del klimatskega sistema, ki ustvarja koristno hlajenje, za vrste uporabe, opredeljene v Prilogi I;

(47)

„pogodbeno zagotavljanje prihranka energije“ pomeni pogodbeno zagotavljanje prihranka energije, kakor je opredeljeno v členu 2, točka 33, Direktive (EU) 2023/1791;

(48)

„kotel“ pomeni sklop telesa kotla in gorilca, ki je namenjen prenosu pri zgorevanju sproščene toplote na tekočino;

(49)

„nazivna izhodna moč“ pomeni maksimalno toplotno moč, izraženo v kW, za katero proizvajalec navede in zagotavlja, da jo je mogoče ob doseganju izkoristka, ki ga navede, doseči med neprekinjenim delovanjem;

(50)

„daljinsko ogrevanje“ ali „daljinsko hlajenje“ pomeni distribucijo toplote v obliki pare, vroče vode ali ohlajenih tekočin iz centralnega ali decentraliziranega proizvodnega vira prek omrežja do več zgradb ali lokacij za namene ogrevanja ali hlajenja prostorov ali za procesno ogrevanje ali hlajenje;

(51)

„uporabna tlorisna površina“ pomeni površino tal stavbe, ki je potrebna kot parameter za količinsko opredelitev posebnih pogojev uporabe, izraženih na enoto tlorisne površine, in za uporabo poenostavitev ter pravil za določanje območij in razporeditev ali prerazporeditev;

(52)

„referenčna tlorisna površina“ pomeni tlorisno površino, ki se uporablja kot referenčna velikost za oceno energetske učinkovitosti stavbe in je izračunana kot vsota uporabnih tlorisnih površin prostorov znotraj ovoja stavbe, določenega za oceno energetske učinkovitosti;

(53)

„meja ocenjevanja“ pomeni mejo, na kateri se meri ali izračuna dobavljena energija in oddana energija;

(54)

„na kraju samem“ pomeni v ali na določeni stavbi ali na zemljišču, na katerem stoji ta stavba;

(55)

„v bližini proizvedena energija iz obnovljivih virov“ pomeni energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno na lokalni ali četrtni ravni območja določene stavbe, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)

distribuira in uporablja se lahko le na tem območju na lokalni in četrtni ravni prek namenskega distribucijskega omrežja;

(b)

omogoča izračun posebnega faktorja primarne energije, ki velja samo za energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno na tem območju na lokalni ali četrtni ravni, ter

(c)

uporablja se lahko na kraju samem prek namenske povezave z virom proizvodnje energije, pri čemer je za to namensko povezavo potrebna posebna oprema za varno oskrbo z energijo in njeno odčitavanje za lastno rabo v stavbi;

(56)

„storitve povezane z energetsko učinkovitostjo stavb“ pomeni storitve, kot so ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, topla sanitarna voda in razsvetljava ter druge storitve, katerih raba energije se upošteva pri izračunu energetske učinkovitosti stavb;

(57)

„potrebe po energiji“ pomeni energijo, s katero je treba oskrbeti klimatiziran prostor ali ki jo je treba iz njega odvesti, da bi v določenem časovnem obdobju vzdrževali želene prostorske pogoje, pri čemer se ne upoštevajo morebitne neučinkovitosti tehničnega stavbnega sistema;

(58)

„raba energije“ ali „poraba energije“ pomeni vložek energije v tehnični stavbni sistem, ki zagotavlja storitve energetske učinkovitosti stavb, namenjen zadovoljevanju potrebe po energiji;

(59)

„lastna raba“ pomeni rabo energije iz obnovljivih virov, proizvedene na kraju samem ali v bližini, ki se uporablja v tehničnih sistemih na kraju samem za storitve energetske učinkovitosti stavb;

(60)

„druge rabe na kraju samem“ pomeni rabe na kraju samem za druge namene kot za storitve energetske učinkovitosti stavb in lahko vključuje naprave, razne in pomožne porabnike ali polnilna mesta za elektromobilnost;

(61)

„interval za izračun“ pomeni diskretni časovni interval, ki se uporablja za izračun energetske učinkovitosti;

(62)

„dobavljena energija“ pomeni energijo, izraženo na nosilec energije, ki se dovaja v tehnični stavbni sistem prek meje ocenjevanja, da se pokrijejo upoštevane uporabe ali proizvede oddana energija;

(63)

„oddana energija“ pomeni delež energije iz obnovljivih virov, izražen na nosilec energije in na faktor primarne energije, ki se odda v energetsko omrežje, namesto da bi se porabila na kraju samem za lastno rabo ali drugo uporabo na kraju samem;

(64)

„parkirno mesto za kolesa“ pomeni prostor za parkiranje, namenjen najmanj enemu kolesu;

(65)

„parkirišče neposredno ob stavbi“ pomeni parkirišče, namenjeno stanovalcem, obiskovalcem ali delavcem v stavbi, in ki je umeščeno na zemljišče, ki pripada stavbi, ali v neposredno bližino stavbe;

(66)

„kakovost okolja v zaprtih prostorih“ pomeni rezultat ocene pogojev v stavbi, ki vplivajo na zdravje in dobro počutje njenih stanovalcev in ki temelji na parametrih, kot so tisti, povezani s temperaturo, vlažnostjo, stopnjo prezračevanja in prisotnostjo onesnaževal.

Člen 3 Nacionalni načrt prenove stavb

Člen 4 Sprejetje metodologije za izračunavanje energetske učinkovitosti stavb

Člen 4

Sprejetje metodologije za izračunavanje energetske učinkovitosti stavb

Države članice uporabljajo metodologijo za izračunavanje energetske učinkovitosti stavb v skladu s skupnim splošnim okvirom, določenim v Prilogi I. Navedena metodologija se sprejme na nacionalni ali regionalni ravni.

Komisija izda smernice za izračun energetske učinkovitosti prozornih stavbnih elementov, ki so del ovoja stavbe, in upoštevanju energije okolice.

Člen 5 Določitev minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti

Člen 6 Izračunavanje stroškovno optimalnih ravni minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti

Člen 7 Nove stavbe

Člen 8 Obstoječe stavbe

Člen 9 Minimalni standardi energetske učinkovitosti za nestanovanjske stavbe in začrtani poteki postopne prenove fonda stanovanjskih stavb

Člen 10 Sončna energija v stavbah

Člen 11 Brezemisijske stavbe

Člen 12 Izkaz o prenovi stavbe

Člen 13 Tehnični stavbni sistemi

Člen 14 Infrastruktura za trajnostno mobilnost

Člen 15 Pripravljenost stavb na pametne sisteme

Člen 16 Izmenjava podatkov

Člen 17 Finančne spodbude, znanja in spretnosti ter tržne ovire

Člen 18 Točke „vse na enem mestu“ za energetsko učinkovitost stavb

Člen 19 Energetske izkaznice

Člen 20 Izdajanje energetskih izkaznic

Člen 21 Prikaz energetskih izkaznic

Člen 22 Podatkovne zbirke o energetski učinkovitosti stavb

Člen 23 Pregledi

Člen 24 Poročila o pregledu ogrevalnih sistemov, prezračevalnih sistemov in klimatskih sistemov

Člen 25 Neodvisni strokovnjaki

Člen 26 Potrjevanje gradbenih strokovnjakov

Člen 27 Neodvisni nadzorni sistem

Člen 28 Pregled

Člen 28

Pregled

Komisija ob pomoči odbora iz člena 33 do 31. decembra 2028 pregleda to direktivo glede na izkušnje, pridobljene med njeno uporabo, ter napredek, dosežen med njeno uporabo, in po potrebi poda predloge.

Komisija v okviru tega pregleda oceni, ali se z uporabo te direktive v kombinaciji z drugimi zakonodajnimi instrumenti, ki obravnavajo energetsko učinkovitost in emisije toplogrednih plinov iz stavb, zlasti z oblikovanjem cen ogljika, zagotavlja zadosten napredek pri doseganju popolnoma razogljičenega, brezemisijskega stavbnega fonda do leta 2050 ali pa je treba uvesti nadaljnje zavezujoče ukrepe na ravni Unije, zlasti obvezne minimalne standarde energetske učinkovitosti za cel stavbni fond, med drugim za zagotavljanje, da se lahko dosežejo vrednosti za leti 2030 in 2035, določene v členu 9(2). Komisija oceni tudi nacionalne časovne načrte in zlasti načrtovane mejne vrednosti glede potenciala za globalno segrevanje v celotnem življenjskem ciklu novih stavb na podlagi člena 7(4) ter preuči, če so potrebni dodatni ukrepi za spodbujanje trajnostnega grajenega okolja. Komisija tudi preuči, kako bi lahko države članice v okviru stavbne politike Unije in politike Unije glede energetske učinkovitosti uporabljale celovite pristope na ravni četrti ali soseske, pri tem pa zagotovile, da bi vsaka stavba izpolnjevala minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, na primer s celostnimi programi prenove in shemami celovitih prenov, ki se namesto za eno samo stavbo uporabljajo za več stavb v določenem prostorskem okviru. Komisija oceni tudi, ali bi bili alternativni indikatorji, kot so poraba končne energije in potrebe po energiji, primernejši za namene Priloge I.

Člen 29 Informacije

Člen 30 Posvetovanje

Člen 30

Posvetovanje

Da bi olajšale učinkovito izvajanje te direktive, se države članice v skladu z veljavnim nacionalnim pravom in po potrebi posvetujejo z vpletenimi deležniki, vključno z lokalnimi in regionalnimi organi. Takšno posvetovanje je posebej pomembno za izvajanje člena 29.

Člen 31 Prilagoditev Priloge I tehničnemu napredku

Člen 31

Prilagoditev Priloge I tehničnemu napredku

Komisija v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte za spremembo te direktive v zvezi s prilagoditvijo točk 4 in 5 Priloge I tehničnemu napredku.

Člen 32 Izvajanje prenosa pooblastila

Člen 33 Postopek v odboru

Člen 34 Kazni

Člen 34

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo pri kršitvah nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh pravilih in ukrepih uradno obvestijo Komisijo brez odlašanja in jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni spremembi, ki nanje vpliva.

Člen 35 Prenos

Člen 36 Razveljavitev

Člen 36

Razveljavitev

Direktiva 2010/31/EU, kakor je spremenjena z akti, navedenimi v delu A Priloge IX, se razveljavi z učinkom od 30. maja 2026 brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in datumov začetka uporabe direktiv, ki so navedene v delu B Priloge IX,.

Sklicevanje na razveljavljeno direktivo se šteje za sklicevanje na to direktivo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge X.

Člen 37 Začetek veljavnosti in uporaba

Člen 37

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Členi 30, 31, 33 in 34 se uporabljajo od 30. maja 2026.

Člen 38 Naslovniki

Člen 38

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

PRILOGA I Skupni splošni okvir za izračunavanje energetske učinkovitosti stavb

PRILOGA I

Skupni splošni okvir za izračunavanje energetske učinkovitosti stavb

(iz člena 4)

1. Energetska učinkovitost stavbe se določi na podlagi izračunane ali odčitane porabe energije ter odraža njeno običajno porabo energije za ogrevanje prostorov, hlajenje prostorov, sanitarno toplo vodo, prezračevanje, vgrajeno razsvetljavo in druge tehnične stavbne sisteme. Države članice zagotovijo, da je običajna poraba energije reprezentativna v dejanskih obratovalnih pogojih za vsako ustrezno tipologijo in odraža običajno vedenje uporabnika. Kadar je mogoče, običajna poraba energije in običajno vedenje uporabnikov temeljita na razpoložljivih nacionalnih statističnih podatkih, gradbenih predpisih in odčitanih podatkih.

Kadar je odčitana raba energija osnova za izračun energetske učinkovitosti stavb, mora biti z metodologijo izračuna mogoče opredeliti vpliv obnašanja uporabnikov in lokalnega podnebja, ki se ne odraža v rezultatu izračuna. Odčitano rabo energije za izračun energetske učinkovitosti stavb je treba odčitavati v najmanj mesečnih intervalih, pri čemer mora biti razvidna razlika med nosilci energije.

Države članice lahko uporabijo odčitano porabo energije v običajnih obratovalnih pogojih, da preverijo pravilnost izračunane porabe energije in omogočijo primerjavo med izračunano in dejansko učinkovitostjo. Odčitana poraba energije za namene preverjanja in primerjave lahko temelji na mesečnih odčitavanjih.

Energetska učinkovitost stavbe se izrazi z numeričnim indikatorjem porabe primarne energije na enoto referenčne tlorisne površine na leto, v kWh/(m2 na leto) za namene energetskih izkaznic in skladnosti z minimalnimi zahtevami glede energetske učinkovitosti. Metodologija za določitev energetske učinkovitosti stavbe mora biti pregledna in odprta za inovacije.

Države članice opišejo svojo nacionalno metodologijo izračuna na podlagi Priloge A k poglavitnim evropskim standardom o energetski učinkovitosti stavb, in sicer EN ISO 52000-1, EN ISO 52003-1, EN ISO 52010-1, EN ISO 52016-1, EN ISO 52018-1, EN 16798-1, EN 52120-1 in EN 17423 ali dokumentom, ki jih nadomeščajo. Ta določba ne pomeni pravne kodifikacije navedenih standardov.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se v primeru, ko se stavbe oskrbujejo iz sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja, koristi take oskrbe priznajo in upoštevajo v metodologiji izračuna, zlasti delež energije iz obnovljivih virov, s posamično potrjenimi ali priznanimi faktorji primarne energije.

2. Potrebe po energiji in poraba energije za ogrevanje prostorov, hlajenje prostorov, toplo sanitarno vodo, prezračevanje, razsvetljavo in druge tehnične stavbne sisteme se izračunajo z uporabo mesečnih, urnih ali manjših intervalov izračuna, da se upoštevajo spremenljivi pogoji, ki znatno vplivajo na obratovanje in učinkovitost sistema in notranje pogoje, ter da se zagotovijo optimalne ravni zdravja, kakovosti zraka v zaprtih prostorih, tudi ravni udobja, ki jih opredelijo države članice na nacionalni ali regionalni ravni.

Kadar predpisi za izdelke, povezane z energijo, sprejeti na podlagi Direktive 2009/125/ES, vključujejo posebne zahteve v zvezi z informacijami o izdelku za namene izračuna energetske učinkovitosti in potenciala za globalno segrevanje v celotnem življenjskem ciklu v skladu s to direktivo, nacionalne metode izračunavanja ne zahtevajo dodatnih informacij.

Izračun primarne energije temelji na redno posodobljenih in v prihodnost usmerjenih faktorjih primarne energije (pri čemer se razlikuje med tistimi iz neobnovljivih in obnovljivih virov ter faktorji primarne energije skupaj) ali utežnih faktorjih na nosilec energije, ki jih morajo priznati nacionalni organi in pri tem upoštevati mešanico virov energije, predvideno v njihovih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih. Ti faktorji primarne energije ali utežni faktorji lahko temeljijo na nacionalnih, regionalnih ali lokalnih informacijah. Faktorji primarne energije ali utežni faktorji so lahko določeni na letni, sezonski, mesečni, dnevni ali urni podlagi ali na podlagi podrobnejših informacij, ki so na voljo za posamezne sisteme daljinskega ogrevanja.

Faktorje primarne energije ali utežne faktorje opredelijo države članice. Sprejete odločitve in viri podatkov se sporočijo v skladu s standardom EN 17423 ali katerim koli dokumentom, ki ta standard nadomešča. Države članice se lahko odločijo za povprečni faktor primarne energije Unije za električno energijo, določen na podlagi Direktive (EU) 2023/1791, namesto faktorja primarne energije, ki odraža mešanico električne energije v državi.

3. Za namen prikaza energetske učinkovitosti stavbe države članice opredelijo dodatne numerične indikatorje za skupno porabo primarne energije, rabo energije iz neobnovljivih in obnovljivih virov ter za proizvedene obratovalne emisije toplogrednih plinov v kg ekvivalenta CO2/(m2 na leto).

4. Metodologija se določi ob upoštevanju vsaj naslednjih vidikov:

(a)

naslednjih dejanskih toplotnih značilnosti stavbe, vključno z njenimi notranjimi predelnimi stenami:

(i)

toplotna zmogljivost;

(ii)

izolacija;

(iii)

pasivno gretje;

(iv)

hladilni elementi;

(v)

toplotni mostovi;

(b)

ogrevalnega sistema in oskrbe s toplo sanitarno vodo, vključno z značilnostmi glede njune izolacije;

(c)

zmogljivosti proizvodnje obnovljivih virov energije in shranjevanja energije nameščenih na kraju samem;

(d)

klimatskih naprav;

(e)

naravnega in mehanskega prezračevanja, ki lahko vključuje zračno tesnost in rekuperacijo toplote;

(f)

vgrajene razsvetljave (v glavnem v nestanovanjskem sektorju);

(g)

oblike, položaja in orientacije stavbe, vključno z zunanjo klimo;

(h)

pasivnih solarnih sistemov in zaščite pred soncem;

(i)

notranjih klimatskih pogojev, vključno s projektirano notranjo klimo;

(j)

notranjih obremenitev;

(k)

sistemov za avtomatizacijo in nadzor stavb in njihovih zmogljivosti za spremljanje, nadzor in optimizacijo energetske učinkovitosti.

5. Upošteva se pozitivni vpliv naslednjih vidikov:

(a)

pogoji lokalne izpostavljenosti soncu, aktivni solarni sistemi ter drugi ogrevalni sistemi in sistemi za proizvodnjo električne energije na podlagi energije iz obnovljivih virov;

(b)

električna energija, proizvedena v soproizvodnji;

(c)

sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja ter sistemi ogrevanja in hlajenja v stavbi;

(d)

naravna osvetlitev;

(e)

sistemi za shranjevanje električne energije;

(f)

sistemi za shranjevanje toplote.

6. Za namene izračuna energetske učinkovitosti stavb bi morale biti stavbe ustrezno razvrščene v naslednje kategorije:

(a)

enodružinske hiše raznih vrst;

(b)

stanovanjski bloki;

(c)

pisarne;

(d)

stavbe, namenjene izobraževanju;

(e)

bolnišnice;

(f)

hoteli in restavracije;

(g)

športni objekti;

(h)

stavbe za veleprodajo in maloprodajo;

(i)

druge vrste stavb, ki so porabniki energije.

PRILOGA II Predloga za nacionalne načrte prenove stavb

PRILOGA II

Predloga za nacionalne načrte prenove stavb

(iz člena 3)

Ta direktiva Člen 3	Obvezni indikatorji	Neobvezni indikatorji
(a) Pregled nacionalnega stavbnega fonda	Število stavb in skupna tlorisna površina (m2): — po vrsti stavbe (vključno z javnimi stavbami in socialnimi stanovanji) — po razredu energetske učinkovitosti — stavba s skoraj ničelno porabo energije — najmanj učinkovite stavbe (vključno z opredelitvijo) — 43 % najmanj učinkovitih stanovanjskih stavb — ocena deleža stavb, izvzetih na podlagi člena 9(6), točka (b)	Število stavb in skupna tlorisna površina (m2): — po starosti stavbe — po velikosti stavbe — po tipu podnebja — rušenje (število in skupna tlorisna površina (m2))
	Število energetskih izkaznic: — po vrsti stavbe (vključno z javnimi stavbami) — po razredu energetske učinkovitosti	Število energetskih izkaznic: — po obdobju gradnje
	Letne stopnje prenove: število in skupna tlorisna površina (m2): — po vrsti stavbe — v skoraj ničenergijske in/ali brezemisijske stavbe — po obsegu prenove (ponderirana povprečna prenova) — javne stavbe
	Letna poraba primarne in končne energije (ktoe): — po vrsti stavbe — po končni porabi Prihranki energije (ktoe): — stanovanjske stavbe — nestanovanjske stavbe — javne stavbe Povprečna poraba primarne energije v kWh/(m2 na leto) za stanovanjske stavbe Delež energije iz obnovljivih virov v stavbnem sektorju (nameščene MW ali proizvedene GWh): — za različne uporabe	Zmanjšanje stroškov energije (v EUR) na gospodinjstvo (povprečje) Poraba primarne energije stavbe, ki se uvršča med najučinkovitejših 15 % (prag znatnega prispevka) in najučinkovitejših 30 % (prag po načelu, da se ne škoduje bistveno) nacionalnega stavbnega fonda, kot je določeno v Delegirani uredbi (EU) 2021/2139. Delež ogrevalnega sistema v stavbnem sektorju po vrsti kotla/ogrevalnega sistema Delež energije iz obnovljivih virov v stavbnem sektorju (nameščene MW ali proizvedene GWh): — na kraju samem — drugje
	Letne obratovalne emisije toplogrednih plinov (v kg ekvivalenta CO2/(m2 na leto)): — po vrsti stavbe Letno zmanjšanje obratovalnih emisij toplogrednih plinov (v kg ekvivalenta CO2/(m2 na leto)): — po vrsti stavbe	Potencial za globalno segrevanje v življenjskem ciklu (v kg ekvivalenta CO2/m2) v novih stavbah: — po vrsti stavbe
	Tržne ovire in pomanjkljivosti (opis): — ločene spodbude — zmogljivost gradbenega in energetskega sektorja Ocena zmogljivosti v sektorjih gradbeništva, energetske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov	Tržne ovire in pomanjkljivosti (opis): — upravne — finančne — tehnične — ozaveščenost — drugo Število: — podjetja za energetske storitve — gradbena podjetja — arhitekti in inženirji — kvalificirani delavci — točke „vse na enem mestu“ — MSP v gradbenem sektorju/sektorju prenove — skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov in pobude za prenovo, ki jih vodijo državljani Projekcije delovne sile v gradbeništvu: — upokojeni arhitekti/inženirji/kvalificirani delavci — arhitekti/inženirji/kvalificirani delavci, ki vstopajo na trg — mladi v sektorju — ženske v sektorju Pregled in napoved gibanja cen gradbenih materialov in razvoja nacionalnih trgov
	Energetska revščina (opredelitev): — % ljudi, ki živijo v energetski revščini — delež razpoložljivega dohodka na gospodinjstvo, ki je bil porabljen za energijo — prebivalstvo, ki živi v neustreznih stanovanjskih razmerah (npr. streha, ki pušča) ali v neustreznih pogojih toplotnega udobja
	Faktorji primarne energije: — na nosilec energije — faktor primarne energije iz neobnovljivih virov — faktor primarne energije iz obnovljivih virov — faktor primarne energije skupaj
	Opredelitev skoraj ničenergijske stavbe za nove in obstoječe stavbe	Pregled pravnega in upravnega okvira
	Stroškovno optimalne minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti novih in obstoječih stavb
(b) Časovni načrt za 2030, 2040, 2050	Cilji za letno stopnjo prenove: število in skupna tlorisna površina (m2): — po vrsti stavbe — najmanj učinkovite stavbe — 43 % najmanj učinkovitih stanovanjskih stavb Informacije na podlagi člena 9(1): — merila za izvzetje posameznih nestanovanjskih stavb — ocenjeni delež izvzetih nestanovanjskih stavb — ocena enakovrednega izboljšanja energetske učinkovitosti zaradi izvzetih nestanovanjskih stavb	Cilji za pričakovani delež (%) prenovljenih stavb: — po vrsti stavbe — po obsegu prenove
	Cilj za pričakovano letno porabo primarne in končne energije (ktoe): — po vrsti stavbe — po končni porabi Pričakovani prihranki energije: — po vrsti stavbe Cilji za povečanje deleža energije iz obnovljivih virov v skladu s členom 15a Direktive (EU) 2018/2001 Številčni cilji za uvedbo sončne energije v stavbah	Delež energije iz obnovljivih virov v stavbnem sektorju (nameščene MW ali proizvedene GWh)
	Cilji za pričakovane obratovalne emisije toplogrednih plinov (v kg ekvivalenta CO2/(m2 na leto)): — po vrsti stavbe Cilji za pričakovano zmanjšanje obratovalnih emisij toplogrednih plinov (%): — po vrsti stavbe	Razdelitev na emisije iz poglavja III [nepremične naprave], poglavja IVa [sistem trgovanja z emisijami za stavbe, cestni promet in dodatne sektorje] Direktive 2003/87/ES in na emisije iz drugega fonda Cilji za pričakovane emisije toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu (v kg ekvivalenta CO2/(m2 na leto)) v novih stavbah: — po vrsti stavbe
	Pričakovane širše koristi: — zmanjšanje % ljudi, ki živijo v energetski revščini	— Ustvarjanje novih delovnih mest — Povečanje BDP (v deležu in milijardah evrov)
	Prispevek držav članic k ciljem Unije glede energetske učinkovitosti v skladu s členom 4 Direktive (EU) 2023/1791, ki se pripiše prenovi stavbnega fonda (delež in številka v ktoe)
	Prispevek držav članic k ciljem Unije glede energije iz obnovljivih virov v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001, ki se pripiše prenovi stavbnega fonda (delež, nameščene MW ali proizvedene GWh)
(c) Pregled izvedenih in načrtovanih politik in ukrepov	Politike in ukrepi v zvezi z naslednjimi elementi: (a) opredelitev stroškovno učinkovitih pristopov k prenovi za različne vrste stavb in tipe podnebja, ob upoštevanju morebitnih relevantnih sprožilnih točk v življenjskem ciklu stavbe; (b) nacionalni minimalni standardi energetske učinkovitosti na podlagi člena 9 ter druge politike in ukrepi, usmerjeni v segmente nacionalnega stavbnega fonda z najslabšo energetsko učinkovitostjo, vključno z zaščitnimi ukrepi iz člena 17(19); (c) spodbujanje celovite prenove stavb, vključno s postopno celovito prenovo; (d) krepitev moči in zaščita ranljivih odjemalcev ter zmanjšanje energetske revščine, vključno s politikami in ukrepi na podlagi člena 24 Direktive (EU) 2023/1791, ter cenovna dostopnost stanovanj; (e) vzpostavitev točk „vse na enem mestu“ ali podobnih mehanizmov na podlagi člena 18 za zagotavljanje tehničnega, upravnega in finančnega svetovanja in podpore; (f) razogljičenje ogrevanja in hlajenja, med drugim tudi prek omrežij daljinskega ogrevanja in hlajenja, ter postopno opuščanje fosilnih goriv pri ogrevanju in hlajenju z namenom, da se kotli na fosilna goriva do leta 2040 popolnoma opustijo; (g) preprečevanje in visokokakovostno ravnanje z gradbenimi odpadki in odpadki iz rušenja objektov v skladu z Direktivo 2008/98/ES, zlasti kar zadeva hierarhijo ravnanja z odpadki, in cilji krožnega gospodarstva; (h) spodbujanje obnovljivih virov energije v stavbah v skladu z okvirnim ciljem glede deleža energije iz obnovljivih virov v stavbnem sektorju iz člena 15a(1) Direktive (EU) 2018/2001; (i) namestitev naprav za proizvodnjo sončne energije na stavbah; (j) zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu pri gradnji, prenovi, obratovanju in koncu življenjske dobe stavb ter uporaba odvzemov ogljika; (k) spodbujanje pristopov na ravni mestnih četrti in sosesk ter programov celovite prenove na ravni četrti, ki lahko obravnavajo vprašanja na področju energije, mobilnosti, zelene infrastrukture, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami ter druge vidike urbanističnega načrtovanja, pri čemer se lahko upoštevajo lokalni in regionalni viri, krožnost in zadostnost; (l) izboljšanje stavb v lasti javnih organov, vključno s politikami in ukrepi na podlagi členov 5, 6 in 7 Direktive (EU) 2023/1791; (m) spodbujanje pametnih tehnologij in infrastrukture za trajnostno mobilnost v stavbah; (n) odpravljanje tržnih ovir in nedelovanja trga; (o) odpravljanje vrzeli v znanjih in spretnostih ter spodbujanje izobraževanja, ciljno usmerjenega usposabljanja, izpopolnjevanja in preusposabljanja v sektorju gradbeništva ter sektorjih energetske učinkovitosti ter energije iz obnovljivih virov (javnih ali zasebnih), da bi zagotovili zadostno delovno silo z ustrezno ravnjo znanj in spretnosti, ki ustreza potrebam v gradbenem sektorju, s posebnim poudarkom na premalo zastopanih skupinah; (p) kampanje ozaveščanja in druga svetovalna orodja ter (q) spodbujanje modularnih in industrializiranih rešitev za gradnjo in prenovo stavb. Za vse politike in ukrepe: — ime politike ali ukrepa, — kratek opis (natančen obseg, cilj in pogoji izvajanja), — količinsko opredeljen cilj, — vrsta politike ali ukrepa (kot so zakonodajni, ekonomski, davčni, usposabljanje, ozaveščanje), — načrtovani proračun in viri financiranja, — subjekti, odgovorni za izvajanje politike, — pričakovani učinek, — stanje izvajanja, — datum začetka veljavnosti, — obdobje izvajanja.	Politike in ukrepi v zvezi z naslednjimi elementi: (a) povečanje odpornosti stavb proti podnebnim spremembam; (b) spodbujanje trga energetskih storitev; (c) povečanje požarne varnosti; (d) povečanje odpornosti proti tveganjem nesreč, vključno s tveganji, povezanimi z močno potresno dejavnostjo; (e) odstranitev nevarnih snovi, vključno z azbestom; (f) dostopnost za invalide; (g) vloga skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov in energetskih skupnosti državljanov pri pristopih na ravni mestnih četrti in sosesk; (h) odpravljanje neskladij pri človeških zmogljivostih ter (i) obravnavanje možnosti za izboljšanje kakovosti okolja v zaprtih prostorih. Za vse politike in ukrepe: — upravni viri in zmogljivosti, — pokrito(-a) področje(-a): — najmanj učinkovite stavbe, — minimalni standardi energetske učinkovitosti, — energetska revščina, socialna stanovanja, — javne stavbe, — stanovanjske stavbe (enodružinske, večdružinske), — nestanovanjske stavbe, — industrija, — obnovljivi viri energije, — postopna opustitev fosilnih goriv pri ogrevanju in hlajenju, — emisije toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu, — krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki, — točke „vse na enem mestu“, — izkazi o prenovi stavb, — pametne tehnologije, — trajnostna mobilnost v stavbah, — pristopi na četrtni in sosedski ravni, — znanja in spretnosti, usposabljanje, — kampanje ozaveščanja in svetovalna orodja.
(d) Pregled naložbenih potreb, proračunskih sredstev in upravnih virov	— Skupne naložbene potrebe za leta 2030, 2040, 2050 (v milijonih EUR) — Javne naložbe (v milijonih EUR) — Zasebne naložbe (v milijonih EUR) — Proračunska sredstva
(e) Pragovi novih ali prenovljenih brezemisijskih stavb iz člena 11	— Pragovi obratovalnih emisij toplogrednih plinov za nove brezemisijske stavbe — Pragovi obratovalnih emisij toplogrednih plinov za prenovljene brezemisijske stavbe — Pragovi letne porabe primarne energije za nove brezemisijske stavbe — Pragovi letne porabe primarne energije za prenovljene brezemisijske stavbe
(f) Minimalni standardi energetske učinkovitosti za nestanovanjske stavbe	— Najvišji pragovi energetske učinkovitosti, na podlagi člena 9(1)
(g) Nacionalni začrtan potek postopne prenove stanovanjskega stavbnega fonda	— Nacionalni začrtani potek postopne prenove fonda stanovanjskih stavb, vključno z mejniki za leti 2030 in 2035 za povprečno porabo primarne energije v kWh/(m2 na leto), na podlagi člena 9(2)

PRILOGA III Izračun GWP v življenjskem ciklu novih stavb na podlagi člena 7(2)

PRILOGA III

Izračun GWP v življenjskem ciklu novih stavb na podlagi člena 7(2)

1. SPLOŠNI OKVIR

Ta priloga določa okvir Unije za nacionalni izračun GWP v življenjskem ciklu, da se lahko rezultati navedejo v energetski izkaznici stavbe v skladu s členom 7(2). Za preverjanje skladnosti z mejno vrednostjo v skladu s členom 7(5) se lahko države članice odločijo, da izpustijo nekatere dele faz življenjskega cikla in nekatere dele obsega komponent stavbe, na primer z uporabo ponderiranih koeficientov, povezanih z datumom emisij v življenjskem ciklu stavbe.

GWP v življenjskem ciklu novih stavb se izračuna v skladu z minimalnimi zahtevami iz te priloge in na podlagi ustreznih delov standarda EN 15978 (EN 15978:2011 Trajnostnost gradbenih objektov – Vrednotenje učinkov ravnanja z okoljem v stavbah – Računska metoda) ter ob upoštevanju vseh poznejših standardov v zvezi s trajnostnostjo gradbenih objektov in računsko metodo za oceno okoljske učinkovitosti stavb. To ne pomeni pravne kodifikacije tega standarda.

GWP v življenjskem ciklu, naveden v energetski izkaznici stavbe, izkazuje stanje že zgrajene stavbe.

2. REFERENČNO OBDOBJE ŠTUDIJE

GWP v življenjskem ciklu se izračuna za 50-letno referenčno obdobje študije ( 9 ).

3. PODATKI ZA IZRAČUN

Kadar so na voljo, se uporabijo podatki, izdani v skladu z uredbama (EU) št. 305/2011 ( 10 ) ali (EU) 2024/3110 ( 11 ) Evropskega parlamenta is Sveta, v preglednici 1 navedeni kot „podatki, ki so na voljo v skladu z uredbo o gradbenih proizvodih“. Uporabijo se tudi podatki, izdani v skladu s predpisi o proizvodih, sprejetimi na podlagi Direktive 2009/125/ES, Uredbe (EU) 2017/1369 ali Uredbe (EU) 2024/1781 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ), v preglednici 1 navedeni kot „podatki, ki so na voljo v skladu z zakonodajo o okoljsko primerni zasnovi in označevanju z energijskimi nalepkami“, če so združljivi s „podatki, ki so na voljo v skladu z uredbo o gradbenih proizvodih“. Če taki podatki niso na voljo, se lahko uporabijo druge vrste podatkov iz preglednice 1. Države članice zagotovijo najvišjo možno točnost in zanesljivost rezultatov izračuna GWP v življenjskem ciklu, hkrati pa se jih spodbuja, naj dovolijo uporabo podatkov, specifičnih za projekt ali proizvod, ki so kakovostnejši in natančnejši od splošnih podatkov ali privzetih vrednosti.

Preglednica 1

Pregled opredelitev različnih vrst podatkov o gradbenih proizvodih

Vrsta podatkov	Opredelitev in uporaba
Podatki, ki so na voljo v skladu z uredbo o gradbenih proizvodih	Podatki o proizvodu glede učinkov na podnebne spremembe, pridobljeni iz izjave o lastnostih in skladnosti na podlagi Uredbe (EU) št. 305/2011 ali Uredbe (EU) 2024/3110, vključno z izjavo o lastnostih in skladnosti, ki je zajeta v harmonizirani tehnični specifikaciji, ter izjavo o lastnostih in skladnosti, izdano v skladu z ustreznim evropskim ocenjevalnim dokumentom in evropsko tehnično oceno.
Podatki, ki so na voljo v skladu z zakonodajo o okoljsko primerni zasnovi in označevanju z energijskimi nalepkami	Združljivi podatki, izdani v skladu s predpisi o proizvodih, sprejetimi na podlagi Direktive 2009/125/ES, Uredbe (EU) 2017/1369 ali Uredbe (EU) 2024/1781.
Podatki, specifični za projekt	Podatki, specifični za projekt, izračunani v skladu s standardom EN 15804 ali EN 50693 ali združljivim standardom, čeprav niso bili izdani na podlagi Uredbe (EU) št. 305/2011 ali Uredbe (EU) 2024/3110 ali predpisov o proizvodih, sprejetih na podlagi Direktive 2009/125/ES, Uredbe (EU) 2017/1369 ali Uredbe (EU) 2024/1781. Ti podatki se lahko uporabijo le, če to izrecno dovoljuje nacionalna zakonodaja.
Podatki, specifični za proizvod	Podatki, specifični za proizvod, izračunani v skladu s standardom EN 15804 ali EN 50693 ali združljivim standardom, čeprav niso bili izdani na podlagi Uredbe (EU) št. 305/2011 ali Uredbe (EU) 2024/3110 ali predpisov o proizvodih, sprejetih na podlagi Direktive 2009/125/ES, Uredbe (EU) 2017/1369 ali Uredbe (EU) 2024/1781. Ti podatki se lahko uporabijo le, če to izrecno dovoljuje nacionalna zakonodaja.
Povprečni podatki za skupino proizvodov v skladu s standardom EN 15804 ali EN 50693	Sektorski okoljski podatki predstavljajo povprečje več proizvodov enega ali več podjetij, zagotavljajo pa jih industrijska združenja ali druge enakovredne organizacije, ki pokrivajo proizvod. Ti podatki se lahko uporabijo le, če to izrecno dovoljuje nacionalna zakonodaja.
Splošni podatki	Splošni okoljski podatki, izračunani v skladu s standardom EN 15804 ali EN 50693 ali združljivim standardom za skupino proizvodov za državo ali regijo. Ni treba, da so ti podatki specifični za določeno lokacijo ali podjetje. Države članice določijo jasna pravila o tem, kako se ti podatki ustvarijo ali izračunajo na podlagi podobnih obstoječih podatkov, specifičnih za proizvod. Taka pravila temeljijo na konservativnih predpostavkah, da se splošnim podatkom neupravičeno ne daje prednost pred podatki, specifičnimi za proizvod. Države članice lahko določijo splošne podatke za ponovno uporabljene gradbene proizvode, pri čemer upoštevajo koristi krožnih pristopov.
Privzete vrednosti	Za zapolnitev podatkovnih vrzeli se lahko uporabijo okoljski podatki, izračunani v skladu s standardom EN 15804 ali EN 50693 ali združljivim standardom, kadar ni na voljo nobena od zgoraj navedenih vrst podatkov ali kadar je treba izračun poenostaviti. Privzete vrednosti se lahko določijo za specifičen obseg elementa stavbe ali več elementov stavbe ali za obseg podmodula življenjskega cikla ali modula življenjskega cikla ali več podmodulov življenjskega cikla ali več modulov življenjskega cikla. Države članice lahko določijo privzete vrednosti s konservativnimi predpostavkami, ki spodbujajo izračun s specifičnimi podatki, kadar so ti na voljo. Države članice lahko določijo nabor privzetih vrednosti, ki zagotavljajo, da je navedba GWP v življenjskem ciklu novih stavb v skladu s členom 7(2) mogoča tudi, če ni na voljo specifičnih podatkov.

Države članice določijo jasna pravila z doslednim in konservativnim pristopom za ustvarjanje in posodabljanje splošnih podatkov in privzetih vrednosti. Zagotovijo, da so potrebni podatki, vključno s splošnimi podatki in privzetimi vrednostmi, javno dostopni, kar omogoča izračune GWP v življenjskem ciklu za nove stavbe do datumov, določenih v členu 7(2), tudi v primerih, ko podatki, specifični za projekt ali proizvod, niso na voljo.

Za vrste podatkov, ki niso na voljo v skladu z uredbo o gradbenih proizvodih ali zakonodajo o okoljsko primerni zasnovi in označevanju z energijskimi nalepkami, se države članice spodbuja, naj omejijo razdrobljenost trga s priznavanjem zanesljivih in združljivih razpoložljivih podatkov, izdanih v kateri koli državi članici, vključno s podatki, specifičnimi za proizvod, in podatki, specifičnimi za projekt, izračunanimi v skladu s standardom EN 15804 ali EN 50693 ali združljivim standardom. V vsakem primeru države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti in združljivosti podatkov pri združevanju teh podatkov iz različnih virov ter zagotovijo, da so končni rezultati GWP v življenjskem ciklu zanesljivi.

4. UPORABNA TLORISNA POVRŠINA

GWP v življenjskem ciklu se izrazi v enotah kg ekvivalenta CO2/m2 uporabne tlorisne površine.

Države članice določijo, kako se opredelitev uporabne tlorisne površine uporablja v praksi za izračun GWP v življenjskem ciklu novih stavb. Uporabna tlorisna površina ustreza površini delov stavbe, ki so zajeti v izračunu GWP v življenjskem ciklu, in ne sme presegati ovoja stavbe. Države članice na nacionalni ravni opišejo sprejeto uporabno tlorisno površino v smislu območij komponent, kot je opredeljeno v skladu z mednarodnimi standardi za merjenje nepremičnin (IPMS) ( 13 ) ali enakovrednim standardom, ki zagotavlja preglednost, doslednost in primerljivost meritev tlorisne površine.

GWP v življenjskem ciklu se v skladu s členom 19 in Prilogo V izračuna in navede v energetski izkaznici stavbe, ali kjer je ustrezno, stavbne enote. Če je ustrezno, lahko države članice določijo pravila za dodelitev emisij komponent stavbe, ki jih uporablja več stavb. Ta pravila zagotavljajo, da je izračun GWP v življenjskem ciklu pravičen, pregleden in dosleden za različne stavbe in projekte.

5. OBSEG FAZ ŽIVLJENJSKEGA CIKLA

GWP v življenjskem ciklu se izračuna za vsako zahtevano fazo življenjskega cikla, kot je določeno v preglednici 2. Države članice se lahko odločijo, da iz izračuna izključijo vse izbirne faze življenjskega cikla, kot je določeno v preglednici 2.

Kadar informacije, ki so na voljo na ravni proizvoda, ponujajo več scenarijev, mora biti izračun za vsako fazo življenjskega cikla na ravni stavbe čim bolj reprezentativen za stavbni projekt ali stavbo. Kadar zanesljive informacije niso na voljo ali je ustrezen poenostavljen izračun, lahko države članice dovolijo uporabo privzetega scenarija za izračun na podlagi načela najslabšega možnega scenarija.

Države članice lahko sprejmejo privzete vrednosti za katero koli fazo življenjskega cikla ali podfazo življenjskega cikla v skladu z zahtevami glede podatkov za izračun iz oddelka 3, da se zapolnijo podatkovne vrzeli ali kadar je treba poenostaviti izračun.

Preglednica 2

Faze življenjskega cikla, ki jih je treba izračunati v skladu s standardom EN15978:2011 in prEN15978:2025 ter ob upoštevanju vseh poznejših standardov, ki se zadevajo trajnostnost gradbenih objektov in računsko metodo za oceno okoljske učinkovitosti stavb

Faze življenjskega cikla		Obvezno/izbirno
EN15978:2011	prEN15978:2025	Obvezno/izbirno
A1: dobava surovin	A1: pridobivanje in proizvodnja višje v verigi	Obvezno
A2: prevoz	A2: prevoz v tovarno	Obvezno
A3: proizvodnja	A3: proizvodnja	Obvezno
A4: prevoz	A4: prevoz	Obvezno Države članice lahko izračun omejijo na informacije, ki so na voljo na ravni proizvoda, ter na enakovredne splošne podatke ali privzeto vrednost.
A5: postopek montaže med gradnjo	A5: postopek montaže med gradnjo	Obvezno Države članice lahko izključijo postopke, povezane z rušenjem pred gradnjo ter prevozom gradbenih delavcev na gradbišče in z njega. Če se izračuna postopek, povezan z rušenjem pred gradnjo ali prevozom gradbenih delavcev na gradbišče in z njega, se rezultati navedejo kot ločeni kazalniki.
B1: uporaba	B1: uporaba B1.1: emisije iz materialov in karbonizacija B1.2: ubežne emisije hladilnih sredstev	Obvezno Države članice lahko izračun omejijo na informacije, ki so na voljo na ravni proizvoda, ter na enakovredne splošne podatke ali privzeto vrednost, vključno z vplivom, povezanim z ubežnimi emisijami hladilnih sredstev.
B2: vzdrževanje	B2: vzdrževanje	Obvezno Države članice lahko izračun omejijo na informacije, ki so na voljo na ravni proizvoda, ter na enakovredne splošne podatke ali privzeto vrednost.
B3: popravilo	B3: popravilo	Obvezno Države članice lahko izračun omejijo na informacije, ki so na voljo na ravni proizvoda, ter na enakovredne splošne podatke ali privzeto vrednost.
B4: zamenjava	B4: zamenjava komponent stavbe	Obvezno Države članice na nacionalni ravni jasno določijo pravilo za količinsko opredelitev števila zamenjav komponent ali proizvodov, ki se uporabi, na primer preprosto povprečno decimalno število zamenjav ali celo število zamenjav. Kadar so na voljo, se uporabijo informacije v zvezi z referenčno življenjsko dobo, ki so na voljo v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011 ali Uredbo (EU) 2024/3110 ali predpisi o proizvodih, sprejetimi na podlagi Direktive 2009/125/ES, Uredbe (EU) 2017/1369 ali Uredbe (EU) 2024/1781.
B5: obnova	B5: obnova	Izbirno
B6: raba energije med obratovanjem	B6: raba energije med obratovanjem B6.1: regulirani v stavbo integrirani sistemi (inštalacije) B6.2: neregulirani v stavbo integrirani sistemi (inštalacije) B6.3: druga raba energije, povezana z dejavnostmi uporabnikov stavbe	Obvezno Izračun bi moral biti skladen z izračunom obratovalnih emisij toplogrednih plinov v skladu s skupnim splošnim okvirom, določenim v Prilogi I. Države članice lahko izračun omejijo samo na regulirane v stavbo integrirane sisteme, ki jih zajema ta direktiva. Če države članice dovolijo v prihodnost usmerjene emisijske faktorje toplogrednih plinov za obratovalne emisije, morajo biti ti faktorji utemeljeni, dosledni in jasno opredeljeni za celotno referenčno obdobje študije. Dodelitev vplivov oddane energije se izvede v skladu s standardom EN 15978. O vplivu oddane energije se poroča v fazi življenjskega cikla D2.
B7: raba obratovalne vode	B7: raba obratovalne vode B7.1: bistveni v stavbo integrirani sistemi (stranišča, prhe, kopalnice, ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, vlaženje in namakanje) B7.2: drugi v stavbo integrirani sistemi (bazeni, savne itd.) B7.3: sistemi, ki niso integrirani v stavbo (npr. pomivalni stroji, pralni stroji itd.)	Izbirno
	B8: dejavnosti uporabnikov, integrirane v stavbe, ki niso zajete v B1–B7 B8.1: prevoz oseb do stavbe in od nje B8.2: polnjenje električnih vozil na območju stavbe B8.3: drugo, kot je uporaba „potrošnega materiala“, na primer papirja za pisarne ali pohištva in opreme, ki nista pritrjena na stavbo.	Izbirno
C1: razgradnja	C1: razgradnja/rušenje	Obvezno Države članice lahko izračun omejijo na informacije, ki so na voljo na ravni proizvoda, ter na enakovredne splošne podatke ali privzeto vrednost.
C2: prevoz	C2: prevoz do obrata za predelavo ali odstranjevanje odpadkov	Obvezno Države članice lahko izračun omejijo na informacije, ki so na voljo na ravni proizvoda, in na enakovredne splošne podatke ali privzeto vrednost.
C3: predelava odpadkov za ponovno uporabo, recikliranje in/ali predelavo	C3: predelava odpadkov za ponovno uporabo, recikliranje in/ali predelavo	Obvezno Države članice lahko izračun omejijo na informacije, ki so na voljo na ravni proizvoda, ter na enakovredne splošne podatke ali privzeto vrednost.
C4: odstranjevanje	C4: odstranjevanje odpadkov	Obvezno Države članice lahko izračun omejijo na informacije, ki so na voljo na ravni proizvoda, ter na enakovredne splošne podatke ali privzeto vrednost.
D: koristi in obremenitve zunaj meja sistema	D1: ponovna uporaba, recikliranje in energijska predelava, ki izhajajo iz neto tokov materialov, ki izstopajo iz meje sistema	Obvezno Države članice lahko izračun omejijo na informacije, ki so na voljo na ravni proizvoda, ter na enakovredne splošne podatke ali privzeto vrednost.
D: koristi in obremenitve zunaj meja sistema	D2: potencialne koristi in obremenitve iz oddanih komunalnih storitev (npr. električna energija, toplotna energija, pitna voda)	Obvezno

6. DODELITEV EMISIJ, POVEZANIH S PORABO ENERGIJE STAVBE IN PROIZVODNJO NA KRAJU SAMEM

V preglednici 3 so prikazani trije možni pristopi k dodeljevanju vgrajenih emisij, povezanih s porabo energije stavbe in proizvodnjo na kraju samem. Za zagotovitev preglednosti, doslednosti in točnosti izračuna države članice izberejo enega od pristopov iz preglednice 3, in sicer pristop A, pristop B1 ali pristop B2. Če se na nacionalni ravni sprejme pristop B1 ali B2, države članice javno objavijo izbrana pravila za dodelitev, potrebna za izračun v skladu z izračunom energije in ustreznimi standardi.

Za namen izračuna GWP v življenjskem ciklu se dodelitev obratovalnih emisij, povezanih s porabo energije stavbe in proizvodnjo na kraju samem v vseh fazah življenjskega cikla, izvede v skladu z izbiro dodelitve vgrajenih emisij in v skladu s standardom EN 15978.

Preglednica 3

Izračun vgrajenih emisij proizvodnje energije iz obnovljivih virov na kraju samem

Dejavnik vpliva	Pristop A	Pristop B1 ali B2
Vrsta dodelitve vgrajenih emisij komponent shranjevanja energije stavbi	Polna dodelitev stavbi
Vrsta dodelitve vgrajenih emisij drugih delov sistema stavbi	Polna dodelitev stavbi	B1: Sorazmerna dodelitev stavbi na podlagi deleža zajete / proizvedene energije, uporabljene za lastno porabo	B2: Dodelitev stavbi za komponente, ki so integrirane v ovoj stavbe in tvorijo njeno površino, in sorazmerna dodelitev preostalih vgrajenih emisij stavbi na podlagi deleža zajete / proizvedene energije, porabljene za lastno porabo

7. OBSEG ELEMENTOV STAVBE IN TEHNIČNE OPREME

Izračun GWP v življenjskem ciklu vključuje vsaj elemente stavbe in tehnično opremo, navedene v stopnji 2 pod kategorijama ogrodje in jedro v preglednici 4. Države članice zagotovijo celovit in točen izračun GWP v življenjskem ciklu, pri čemer na nacionalni ravni jasno opišejo elemente stavbe in tehnično opremo stavbe, ki so potrebni za ta izračun. V ta namen lahko države članice sledijo primerom, prikazanim v stopnjah 3 in 4 v preglednici 4, in v nacionalni zakonodaji navedejo vsa bistvena odstopanja.

Elementi stavbe in tehnična oprema ali sistemi, ki jih zajema energetska izkaznica ocenjene stavbe, se upoštevajo pri izračunu, če države članice menijo, da je njihovo lastništvo in vzdrževanje delno ali izključno odgovornost lastnika stavbe ( 14 ), tudi če so zunaj ocenjene stavbe in konstrukcijsko neodvisni od nje. Kadar so elementi stavbe in tehnična oprema zunaj ocenjene stavbe in konstrukcijsko neodvisni od nje, se s tem povezane emisije navedenih elementov stavbe in tehnične opreme upoštevajo pri analizi vgrajenega in obratovalnega ogljika, njihova tlorisna površina pa se ne upošteva pri tlorisnih površinah.

Države članice lahko razmislijo o sprejetju splošnih podatkov ali privzetih vrednosti za katerega koli od elementov, navedenih v stopnjah v preglednici 4, v skladu z zahtevami glede podatkov za izračun iz oddelka 3, da se zapolnijo podatkovne vrzeli ali kadar je treba poenostaviti izračun.

Preglednica 4

Hierarhični obseg elementov stavbe in tehnične opreme

Stopnja 1	Stopnja 2	Stopnja 3 (primer)	Stopnja 4 (primeri)
Ogrodje	Podkonstrukcija	Zabijanje pilotov in ojačitev temeljev	Trajni piloti in kesoni
		Zabijanje pilotov in ojačitev temeljev	Ojačitev
		Temelji	Stranski nosilci
			Temeljna plošča, pokrovi za pilote, temelji stebrov, temeljne plošče za zidove; vezni nosilci, povezovalni nosilci
			Podkonstrukcijski zidovi in stebri
			Plošče in tramovi pritličja (če stavba vključuje klet, je treba spodnje plošče v kleti šteti v ustrezno stopnjo 3 „Kletni elementi“)
			Jaški dvigal (plošče in stene)
		Kletni elementi	Stranski nosilci v kleti
			Talne plošče kleti in podložni beton
			Oporni zidovi
			Nosilne stene, oporniki in stebri v kleti
			Kletni nosilci, tramovi, oporniki in plošče
			Kletna stopnišča in klančine
			Navpična vodotesna zaščita, drenažna zaščita, odvodni kanal in zaščitna stena
			Vodoravna vodotesna zaščita, drenažna zaščita, odvodni kanal in zaključna plošča
			Izolacija kleti
			Jaški za dvigala v kleti, zbiralni jaški, preboji
		Kompozitna dela, montažna dela in drobni material za „podkonstrukcijo“ (1)
	Konstrukcija	Okvirji in plošče (nad vrhom plošč pritličja)	Nosilne stene, oporniki in stebri
			Nosilci v višjem nadstropju, tramovi, oporniki in plošče
			Strešni nosilci, tramovi, oporniki in plošče
			Stopnišča (kot del konstrukcije)
			Ognjevarna zaščita jeklene konstrukcije
		Rezervoarji, bazeni in drobni material	Samo če se nahajajo znotraj ovoja stavbe (sicer vključeno v zunanja dela)
		Kompozitna dela, montažna dela in drobni material za „konstrukcijo“ (2)
	Zunanja arhitekturna dela (nekonstrukcijska)	Fasada	Nekonstrukcijske zunanje stene in elementi
			Zaključki na zunanjih stenah, razen oblog
			Fasadne obloge in obešene fasade
			Zunanja okna
			Zunanja vrata
			Zunanje izložbe
			Rolete in požarne pregrade
		Streha	Zaključki na strehah
			Strešna ali stropna okna
			Hidroizolacija
			Izolacija
			Urejanje strešnih površin (trde in mehke ureditve)
		Kompozitna dela, montažna dela in drobni material za „zunanja arhitekturna dela (nekonstrukcijska)“ (3)
Jedro	Notranja arhitekturna dela ali arhitekturna dela pod nadstreškom (nekonstrukcijska)	Notranje pregrade	Nenosilne stene in predelne stene
			Izolacija
			Notranje izložbe
			Kabine za stranišča
			Premične predelne stene
			Hladilnice
			Notranja vrata
			Notranja okna
			Rolete in požarne pregrade
			Razna betonska dela
		Pritrdila in drobni material	Balustrade, ograje in stopniščne ograje
			Stopnišča in prehodi, ki niso del konstrukcije, dostopne lestve s hrbtno zaščito
			Vgrajene (4) omarice, kredence, shrambe, garderobne omarice, sedeži, police, pulti, klopi
			Vgrajeni dekorativni elementi
			Dostopne plošče
		Zaključna dela pod nadstreškom	Talne obloge (notranje in zunanje (tj. pod nadstreškom ali na balkonih))
			Zaključki na notranjih stenah in obloge
			Stropne obloge in spuščeni stropi (notranji ali zunanji)
			Izolacija
		Kompozitna dela, montažna dela in drobni material za „notranja arhitekturna dela ali arhitekturna dela pod nadstreškom (nekonstrukcijska)“ (5)
	Inštalacije in oprema v stavbah: Sistemi za vodo in odpadno vodo	Oprema za sanitarije	Stranišča, kotlički, tuš kadi, kopalne kadi, pipe, armature, ročke za prhanje, kopalniške omarice, umivalniki, pretočni grelniki za vodo
		Sistemi za hladno vodo	Termostat, toplotni števci, števci za hladno vodo, črpalke / naprave za dvig tlaka, drugi števci, cevovodi, izolacija cevi, nosilci / obešala, zaščita pred zmrzovanjem in oprema za ogrevanje cevi
		Rezervoar za hladno vodo	Rezervoar in vsak sistem za čiščenje in filtracijo za nadzor kakovosti vode
		Odvodnjavanje površinskih voda / deževnice / odpadne vode	Cevi, izolacija, nosilci, rezervoar za skladiščenje deževnice, zadrževalnik, iztoki, črpalke, izpušne cevi, kanalizacijske cevi, cevi za kondenzat, izolacija, nosilci, zbiralniki vode, lovilne posode, črpalka, odtok
		Sistem za ponovno uporabo vode	Rezervoar za zbiranje sive vode / deževnice, cevovodi in oprema za čiščenje znotraj linije stavbe
	Inštalacije in oprema v stavbah: ogrevalni sistemi	Oprema za proizvodnjo toplote in tople vode	Plinski / električni kotel, toplotne črpalke zrak / voda / zemlja, hladilnik, lokalni grelnik vode, peč na drva, kotel na biomaso, solarni sistemi za ogrevanje in sistemi za toplo vodo. Komunalni ogrevalni sistemi, ki se nahajajo znotraj meja stavbe, so vključeni v ta obseg do točke števca. Za števcem se ti sistemi štejejo za del distribucijskega omrežja. Jašek in kolektor sta vključena, tudi če sta zunaj meja stavbe. Ploščati toplotni izmenjevalnik, ki se priključi na omrežje za daljinsko ogrevanje. Vključi se tudi oprema za proizvajanje tople vode (npr. grelnik).
		Distribucija toplote in tople vode, krmilni element, pomožna oprema, oddajniki, izmenjevalniki / končne enote	Električni radiator, radiator na vodo, talno ogrevanje, vmesna enota za ogrevanje, ploščati toplotni izmenjevalnik, črpalke, mehanska stikalna plošča, enota za vzdrževanje tlaka vode, dozirna posoda, krmilnik vezja od odklopnika do porabnika, razvlažilci, nosilci proti vibracijam, termostat, toplotni števci, števec za toplo vodo, cevovodi, izolacija cevi, nosilci / obešala, zaščita pred zmrzovanjem in oprema za ogrevanje cevi
		Oprema za shranjevanje toplote	Zalogovnik tople vode, hranilnik tople vode, ekspanzijska posoda
	Inštalacije in oprema v stavbah: namenski hladilni sistemi (če sistem zagotavlja ogrevanje in hlajenje, se šteje izključno za „ogrevalni sistem“)	Oprema za proizvodnjo hladu	Hladilni stolp, ventilatorski konvektorji, klimatska naprava.
		Oddajnik hladu, izmenjevalniki / končne enote, pomožna oprema in krmiljenje, distribucija, shranjevanje	Rezervoar za hladno vodo, hranilnik tople vode, ekspanzijska posoda za hlajenje, črpalke, mehanska stikalna plošča, enota za vzdrževanje tlaka vode, dozirna posoda, krmilnik vezja od odklopnika do porabnika, razvlažilci, nosilci proti vibracijam, termostat, toplotni števci, števec za hladno vodo, cevovodi, izolacija cevi, nosilci / obešala, zaščita pred zmrzovanjem in oprema za ogrevanje cevi
	Inštalacije in oprema v stavbah: prezračevalni sistemi	Gibanje zraka	Ventilatorji, mehansko prezračevanje z rekuperacijo toplote, enote za obdelavo zraka, stropni ventilatorji, kuhinjsko prezračevanje, zračne zavese
		Zračni terminali	Difuzorji, rešetke, sistemi s spremenljivim zračnim pretokom, sistemi s konstantnim zračnim pretokom, žaluzije
		Zračni vodi in dodatna oprema	Zračni vodi, izolacija, nosilci, požarno odporni zračni vodi, nosilci
		Regulatorji pretoka zraka, zadrževalniki in požarna varnost, povezana s prezračevalno opremo	Regulator spremenljivega zračnega pretoka, regulator za uravnavanje pretoka, požarna loputa, odvod dima, motorizirana požarno-dimna loputa, vzdrževanje tlaka na stopnišču, požarno odporni ventilatorji, regulatorji za sproščanje tlaka, krmilne naprave, žaluzije, odvod plinov, dušenje zvoka
	Inštalacije in oprema v stavbah: sistemi razsvetljave	Notranja razsvetljava	Notranja svetila, vtikalna doza, razdelilna omarica, vtičnica, nadzor svetlobe, kabel, stikalo
		Zunanja razsvetljava (nameščena na stavbi)	Svetilke / drogovi / nosilci ipd., ki so nameščeni na stavbo. Zunanja svetila, vtikalna doza, razdelilna omarica, vtičnica, nadzor svetlobe, kabel, stikalo
		Razsvetljava v sili	Zasilne luči, krmilne naprave, kabli, stikala
		Druga razsvetljava	Delovna razsvetljava, odrska / razvedrilna razsvetljava, razsvetljava razstavljenega blaga v maloprodaji, arhitekturna razsvetljava, vključno s pripadajočimi svetili, vtikalna doza, razdelilna omarica, vtičnica, nadzor svetlobe, stikalo
	Inštalacije in oprema v stavbah: električne storitve za električno energijo, komunikacije, varnost, informacijsko tehnologijo in odkrivanje požara	Električno napajanje	Vključuje notranje in na stavbo nameščene inštalacije. Napajalni kabel, zaščita kabelskih armatur, razdelilna omarica / distribucija, rezervna oprema, zbiralni vodnik, transformator, vtičnice / stikala, talne omarice, tipala, visoka napetost, srednja napetost, nizka napetost, zaščita
		Zelo nizka napetost / komunikacije / varnost	Sistemi zelo nizke napetosti. Komunikacijska in avdiovizualna oprema Varnost: oprema za sistem televizije zaprtega kroga (CCTV), varnostna tipala in alarmi.
		IT in podatki	IT oprema: vse, kar je povezano s podatki, na primer oprema za Wi-Fi, strežnik, hrbtenično in strukturirano ožičenje, računalniki, tiskalniki, komunikacijske omare, priključni paneli
		Sistem upravljanja stavbe	Sistem upravljanja stavbe / krmilniki na ventilatorskih konvektorjih, oprema za shranjevanje podatkov, glavni krmilni sistem z računalnikom (glavna enota), potrebna ožičenja, kontrolni ventili, tipala za temperaturno statistiko
		Rezervna proizvodnja električne energije	Neprekinjeno napajanje (UPS), rezervna proizvodnja, napajanje z baterijami, rezervni agregati znotraj linije stavbe
		Odkrivanje požara in požarni alarm	Sistemi za javljanje požara, vključno z odkrivanjem, ožičenjem, protipožarno centralo in enoto za končni klic
	Inštalacije in oprema v stavbah: proizvodnja energije iz obnovljivih virov na kraju samem	Energija iz obnovljivih virov – proizvodnja električne energije na kraju samem in na stavbah	Fotovoltaični panel, razsmernik, vetrna turbina, vodna turbina, nameščena na stavbi ali znotraj meja stavbe
		Obnovljivi viri energije – shranjevanje na kraju samem	Baterija znotraj meja stavbe
	Inštalacije in oprema v stavbah: inštalacije sistemov za varovanje življenj, gorivo in gibanje	Razpršilni sistem	Cevi, glave, ventili, rezervoar, cev, črpalke
		Protipožarni sistemi	Suhi in mokri sprinklerski sistem, hidrant, znotraj določenih meja stavbe, krmilne naprave / tipala za avtomatsko prezračevanje (AOV), sistem za gašenje požara
		Zaščita pred strelo / ozemljitev	Strelovod, ozemljitvene palice
		Inštalacije za gorivo	Vse zaloge goriva razen elektrike, vse, kar je načrpano ali pod tlakom. Oprema za plin: priključek, plinomer, regulator tlaka, cevi, ventili. Rezervoar za shranjevanje goriva na lokaciji, suha shramba. Svedri.
		Dvigalo, stopniščno dvigalo, dvižna ploščad	Vključijo se sistemi za dvigala, stopniščna dvigala in dvižne ploščadi. Napajanje teh sistemov je vključeno v električne napeljave.
		Premične stopnice in premične steze	Vključijo se sistemi za premične stopnice in premične steze. Napajanje teh sistemov je vključeno v električne napeljave.
	Inštalacije in oprema v stavbah: sistemi za odstranjevanje odpadkov	Sistemi specializiranega in komunalnega odlaganja odpadkov	Sežigalnice odpadkov in vsi sistemi za tokove odpadkov ter obrati za odstranjevanje
		Kompozitna dela, montažna dela in drobni material za „inštalacije in opremo v stavbah“ (6)
Zunanja dela (izbirno)	Zunanje ceste, potke, tlakovane in druge površine, primerne za promet ljudi ali vozil, ki so znotraj območja zemljišča stavbe	Ceste in potke, namenjene pešcem ali vozilom	Vključi se priprava podlage, vključno z obdelavo, polaganjem, izravnavanjem, niveliranjem in utrjevanjem. Polaganje podložnega betona, beton na gradbišču, vključno z opažem, armaturami, priključki, drenažnimi folijami / folijami proti plevelu, robniki, obrobami, dodatki, površinsko nanesenimi označbami za pločnike / ceste / igrišča, obdelanimi zaključnimi sloji, npr.: — premazani makadam ali asfaltna prevleka, — zidani elementi, tlakovci, ploščice, prodniki, granitne kocke, — gramoz, drobljeni kamen, lesni sekanci, — travna perforirana podloga, — površine, namenjene za igrišča, šport ali drugo specializirano uporabo, — vsi sistemi, potrebni za upravljanje odtekanja površinskih voda in / ali njihovo zadrževanje, — stopnice, stopnišča in klančine (vključno s podkonstrukcijo, formacijo in končno obdelavo) zunaj določene linije stavbe.
		Pešpoti
		Tlakovane poti in mehke površine, namenjene pešcem
	Zunanja oprema in napeljave za razmejitev zunanjih prostorov, mej in območij zemljišča stavbe ter za estetske namene	Zunanja ograja	Vključijo se lesene, kovinske, betonske in zidane ograje, druge ograje, vrata, stene, nizki zidovi, ki so zunanji in niso del toplotnega ovoja stavbe ter so novi. Vključijo se pregrade za vozila in pešce, ki so potrebne za prevzem določene obremenitve zaradi zaščite, skupaj s pripadajočimi vrati. Vključijo se zahteve glede podkonstrukcije, komponente, stebri, pritrdilni elementi, železnina, dodatki, kot so zaključne obrobe, oprema na motorni pogon na elektriko ali gorivo, krmilne naprave in končna obdelava. Ta kategorija vključuje oporne zidove, ki niso del stavbe, običajno izdelane iz betona, lesa ali zidanih elementov, vključno z vsemi zahtevami glede podkonstrukcije / pilotiranja, ojačano zemljino, zahtevami glede drenaže, membranami, komponentami, pritrdilnimi elementi, dodatki, kot so zaključne obrobe, dilatacijo, sredstvi za zaščito, končno obdelavo, gabioni.
		Zunanje ograje
		Zunanji zidovi
		Zunanje napeljave	Ulična oprema na lokaciji, vključno z vrati (kadar niso del ograj ali pregrad), vrtljivimi zaporami, fiksnimi / zložljivimi / odstranljivimi stebrički, sedeži, klopmi, mizami, zabojniki za smeti / pesek, stojali za plakate / oglasnimi deskami, stojali za kolesa / kolesarnicami, smernimi oznakami, drogovi za zastave, zunanjo športno / igriščno opremo, manjšimi mostovi za pešce, avtobusnimi postajališči, nadstreški, telefonskimi govorilnicami, poštnimi nabiralniki, skulpturami / zunanjimi umetniškimi deli, okrasnimi vodnimi elementi, vključno z vsemi potrebnimi podkonstrukcijami, rezervoarji, sestavnimi deli, cevovodi, krmilnimi napravami in opremo
	Zunanje inštalacije stavbe Splošna opomba: ta kategorija zajema vse inštalacije, ki niso pritrjene na stavbo ali nameščene zunaj meja stavbe.	Zunanje odvodnjavanje	Odpadna voda / površinska voda / izsuševanje tal pod površino in nad njo, od prvega jaška za obzidjem stavbe, kanalizacijskega priključka ali drugega iztoka (npr. obrat za čiščenje odplak na kraju samem). Vključijo se tudi jarki, cevovodi, pritrdila, ponikovalni sistemi, zasipi, zaščita za cevi, nosilci, priključki, odtoki in rešetke (npr. na cestah). Kompaktne črpalne postaje, iztoki / iztočne glave, končni premazi, montažni kanali, komore, jaški, kanali, ponikovalni sistemi, greznice, posode za prestrezanje bencina. Vključijo se tudi vse spremembe, popravila, polnjenje ali čiščenje obstoječih drenažnih sistemov, jaškov in rešetk. Vključijo se tudi naprave, povezane s trajnostnimi mestnimi sistemi za odvajanje padavinske vode (nezasajenimi), ter odvajanje nevarnih tekočin, kot so kemikalije in tekoči industrijski odpadki.
		Zunanje inštalacije – oskrba z vodo	Cevovodni sistemi za oskrbo z vodo, ki dovajajo vodo iz javnega vodovodnega omrežja do vstopne točke v stavbo, vključno z distribucijo do zunanjih uporabniških točk (npr. zunanjega obrata in opreme ter požarnih hidrantov). Požarni hidranti, recikliranje deževnice, recikliranje sive vode zunaj določene linije stavbe. Vključijo se tudi rezervoarji, cevovodi, ogrevanje cevi, izolacija in priključki.
		Zunanje inštalacije – elektrika	Distribucija visokonapetostne električne energije od javnega dobavitelja do transformatorske postaje na lokaciji, distribucija nizkonapetostne električne energije od transformatorja na lokaciji do glavne stikalne plošče v stavbi in zunanjih inštalacij za zagotavljanje električne energije, vključno z zasilnimi ali rezervnimi agregati. Vključijo se tudi kabli, ožičenje, plošče, kabelska korita, pokrovi za dostop, priključki, distribucija, jarki, jaški, kompaktne / transformatorske podpostaje in naprave za neprekinjeno napajanje.
		Zunanje inštalacije – plin	Plinovodni sistemi za oskrbo z zemeljskim plinom, ki dovajajo plin iz javnega glavnega omrežja do plinomera, in dovajanje utekočinjenega naftnega plina (UNP) iz zunanjih skladiščnih posod do distribucijske točke, vključno z glavno oskrbo s plinom in distribucijo plina do zunanjih uporabniških točk (npr. do zunanjih naprav in opreme). Vključijo se tudi distribucija, pokrovi za dostop, priključki, jarki, jaški, rezervoarji / shranjevalne posode.
		Zunanje inštalacije – telekomunikacije in podobno	Priključitev telekomunikacijskih sistemov, kabelske televizije, interneta in drugih komunikacijskih sistemov od javnega dobavitelja ali drugega ponudnika storitev do glavne distribucijske točke v stavbi. Vključijo se tudi kabli, ožičenje, plošče, kabelska korita, pokrovi za dostop, priključki, distribucija, jarki in jaški.
		Zunanje inštalacije – skladiščenje goriva	Zunanji sistemi za skladiščenje goriva in distribucijo po cevovodih. Rezervoarji in posode zunaj stavbe ter cevovodni sistemi za oskrbo, ki distribuirajo nafto, bencin ali dizel iz rezervoarjev ali posod do vstopne točke v stavbi ali do zunanjih naprav in opreme. Vključijo se tudi distribucija, črpalke, ventili, izolacija, pokrovi za dostop, priključki, oprema za nadzor, jarki, jaški, rezervoarji / shranjevalne posode.
		Zunanje inštalacije – osvetlitev	Sistemi za osvetljevanje zunanjih površin / ulice, vključno z območji za pešce, potkami, cestami, osvetljenimi prometnimi znaki in zunanjo razsvetljavo. Vključijo se tudi kabli, ožičenje, plošče, kabelska korita, pokrovi za dostop, priključki, distribucija, jarki, jaški, krmilne naprave ter same svetilke / sijalke, vključno z razsvetljavo za športna igrišča.
		Zunanje inštalacije – varnostni sistemi	Varnostni sistemi, vključno s sistemom televizije zaprtega kroga, drogovi za kamere, splošnimi zunanjimi napajalniki za varnostno opremo in posebno varnostno razsvetljavo
		Kompozitna dela, montažna dela in drobni material za „zunanje inštalacije stavbe“ (7)
	Zunanji objekti (8)	Majhni pomožni objekti	Ločeni zunanji manjši pomožni objekti, povezani s sistemi stavbe in njenim normalnim delovanjem ter dostopom do lokacije, vključno s kotlovnicami, objekti z razdelilnimi postajami, skladišči za gorivo, objekti za shranjevanje koles, kolesarnicami, skladiščnimi enotami in stražarnicami
		Samostojni parkirni objekti (9)	Nadzemne ali podzemne strukture, ki so namenjene izključni ali skupni uporabi uporabnikov stavbe
		Kompozitna dela, montažna dela in drobni material za „zunanje objekte“ (10)
(1) Izolacija, hidroizolacija, estrih, priključki, pritrdila ali elementi za drenažo, elementi za inštalacije, ki se vgradijo ali uporabijo skupaj s podkonstrukcijskimi deli, vendar še niso zajeti v specifičnih vnosih v tej preglednici 4 ali drugje. (2) Ognjevarna zaščita, izolacija, hidroizolacija, estrih, priključki, pritrdila , klančine, trajni opaž, medetažne konstrukcije, nosilci za tribune, vzdrževalne poti ali drugi elementi, ki se vgradijo ali uporabijo skupaj s konstrukcijskimi deli, vendar še niso zajeti v specifičnih vnosih v tej preglednici 4 ali drugje. (3) Ognjevarna zaščita, izolacija, hidroizolacija, estrih, priključki in povezave do konstrukcije, pritrdila, klančine, senčila, žaluzije, napušči, zaščita pred insekti, rešetkasti sestavi, parapeti, ograje, zelene stene, dimniki ali drugi elementi, ki se vgradijo ali uporabijo skupaj z zunanjimi arhitekturnimi deli, vendar še niso zajeti v specifičnih vnosih tukaj ali drugje. (4) „Vgrajeno“ pomeni vključitev ustreznih elementov stavbe v fazi gradnje in pred predajo stavbe lastniku. (5) Ognjevarna zaščita, izolacija, hidroizolacija, estrih, priključki in povezave do konstrukcije ali vzdrževalnih poti, okvirji, tesnjenje, lepila, plavajoča tla, tla, ki absorbirajo udarce, zaključki, talne označbe, letve, obrobe, pritrdila, klančine, rešetkasti sestavi, parapeti, ograje, kamini ali drugi elementi, ki se vgradijo ali uporabijo skupaj z notranjimi arhitekturnimi deli, vendar še niso zajeti v specifičnih vnosih v tej preglednici 4 ali drugje. (6) Vsa druga napeljava, oprema ali drugi elementi, ki se vgradijo ali uporabijo skupaj z inštalacijami v stavbah, sistemom in infrastrukturo, vendar še niso zajeti v specifičnih vnosih v tej preglednici 4 ali drugje. (7) Vsa druga napeljava, pritrdila ali drugi elementi, povezani z napeljavo sistemov za vodo, plin, elektriko, ogrevanje, prezračevanje, nadzemno odvodnjavanje in telekomunikacije ter drugimi inštalacijami, vključno z vodi, zaščitnimi premazi, odprtinami, žlebi, preboji, pokrovi, požarno zaščito, označevanjem in podstavki itd., ki niso zajeti drugje. (8) Nanaša se na objekte, ki so zunaj ocenjene stavbe in so konstrukcijsko neodvisni od nje, vendar se nahajajo na območju ocenjene stavbe ter služijo njenim uporabnikom in / ali njenim tehničnim sistemom in infrastrukturi. Konstrukcijska neodvisnost pomeni, da ni skupnih temeljev ali drugih nosilnih konstrukcijskih elementov. (9) Parkirišča, ki si delijo konstrukcijske elemente in so znotraj ovoja stavbne konstrukcije, se ne štejejo za zunanje objekte, temveč za del celotne stavbe, zato se v analizi upoštevajo z njimi povezani vgrajeni ogljik, obratovalni ogljik in tlorisne površine. Nasprotno pa se pri samostojnih parkirnih objektih, ki se štejejo za zunanje objekte, lahko v analizi upoštevata z njimi povezani vgrajeni ogljik in obratovalni ogljik, ne pa tudi njihove tlorisne površine. Kadar je parkirišče del strukture, ki si jo deli več stavb, se bodisi celoten kompleks stavb obravnava kot ena sama ocena bodisi se vplivi vgrajenega ogljika in tlorisna površina parkirišča dodelijo na podlagi sorazmernih deležev parkirnih mest, ki so namenjena posamezni stavbi. (10) Vsa druga napeljava, pritrdila ali drugi elementi, povezani z gradnjo zunanjih objektov, ki niso zajeti drugje.

8. REZULTATI GWP V ŽIVLJENJSKEM CIKLU

Za namene sporočanja rezultatov v energetski izkaznici stavbe se GWP v življenjskem ciklu stavbe sporoča v pregledni obliki, ki prikazuje rezultate vsaj za vsako fazo življenjskega cikla v skladu s preglednico 5.

Preglednica 5

Navedba GWP v življenjskem ciklu v energetski izkaznici stavbe

	Faza proizvoda (A1–A3)	Faza gradbenega procesa (A4–A5)	Faza uporabe, vzdrževanja, zamenjave (B1–B4)	Faza rabe energije med obratovanjem (B6)	Faza konca življenjske dobe (C1–C4)	Ponovna uporaba, recikliranje, potencial za predelavo (D1)	Potencialne koristi in obremenitve iz oddanih komunalnih storitev (npr. električna energija, toplotna energija, pitna voda) (D2)
Skupni GWP (1)
(1) Skupni GWP je vsota fosilnega GWP, biogenega GWP ter GWP rabe zemljišč in spremembe rabe zemljišč.

PRILOGA IV Skupni splošni okvir za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme

PRILOGA IV

Skupni splošni okvir za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme

1. Komisija določi opredelitev indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme in metodologijo za njegov izračun, da bi se ocenile zmogljivosti stavbe ali stavbne enote za prilagoditev njenega delovanja potrebam stanovalca in omrežja ter za izboljšanje njene energetske in celotne učinkovitosti.

Indikator pripravljenosti na pametne sisteme zajema elemente za večje prihranke energije, uporabo referenčnih vrednosti in prilagodljivost, izboljšane funkcionalnosti in zmogljivosti, ki izhajajo iz več med seboj povezanih in pametnih naprav.

Pri metodologiji se upoštevajo značilnosti, kot je morebiten obstoj digitalnega dvojčka stavbe.

Pri metodologiji se upoštevajo funkcije, kot so pametni števci, sistemi za avtomatizacijo in nadzor stavb, naprave za samoregulacijo za uravnavanje temperature zraka v zaprtih prostorih, vgrajeni gospodinjski aparati, polnilna mesta za električna vozila, shranjevanje energije ter podrobne funkcionalnosti, in njihova interoperabilnost kot tudi koristi za notranje klimatske pogoje, energetsko učinkovitost, ravni učinkovitosti in omogočeno prilagodljivost.

2. Metodologija se opira na naslednje ključne funkcionalnosti stavbe in njenih tehničnih stavbnih sistemov:

(a)

sposobnost ohranjanja energetske učinkovitosti in obratovanja stavbe s prilagoditvijo porabe energije, na primer s porabo energije iz obnovljivih virov;

(b)

sposobnost prilagoditve načina obratovanja glede na potrebe stanovalca ob ustreznem upoštevanju razpoložljivosti prijaznosti do uporabnika, ohranjanja zdravih notranjih klimatskih pogojev in sposobnosti poročanja o porabi energije ter

(c)

prilagodljivost skupnih energetskih potreb stavbe, vključno z njeno sposobnostjo, da omogoči udeležbo pri aktivnem in pasivnem ter implicitnem in eksplicitnem prilagajanju odjema, z njenim skladiščenjem energije in sproščanjem energije nazaj v omrežje, na primer s prilagodljivostjo in zmožnostjo prenosa obremenitve ter

(d)

sposobnost stavbe, da izboljša svojo energetsko in splošno učinkovitost z uporabo tehnologij za varčevanje z energijo.

3. Pri metodologiji se lahko upoštevata še:

(a)

interoperabilnost sistemov (pametni števci, sistemi za avtomatizacijo in nadzor stavb, vgrajeni gospodinjski aparati, naprave za samoregulacijo za uravnavanje temperature zraka v zaprtih prostorih v stavbi ter senzorji za merjenje kakovosti zraka v zaprtih prostorih in prezračevalne naprave) ter

(b)

pozitiven vpliv obstoječih komunikacijskih omrežij, predvsem obstoj stavbne fizične infrastrukture, primerne za visoke hitrosti, kot je prostovoljna oznaka „pripravljeno za širokopasovno povezavo“ ter obstoj dostopne točke v stavbah z več stanovanjskimi enotami v skladu s členom 8 Direktive 2014/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 15 ).

4. Metodologija ne sme negativno vplivati na obstoječe nacionalne sheme certificiranja energetske učinkovitosti in temelji na s tem povezanih pobudah na nacionalni ravni, pri čemer upošteva načelo lastništva stanovalca, varstvo podatkov, zasebnost in varnost v skladu z ustreznim pravom Unije o varstvu podatkov in zasebnosti ter najboljše razpoložljive tehnike za kibernetsko varnost.

5. Metodologija določa najustreznejši format parametra indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme ter mora biti preprosta, pregledna in enostavno razumljiva za odjemalce, lastnike, vlagatelje ter udeležence na trgu prilagajanja odjema.

PRILOGA V Predloga za energetske izkaznice

PRILOGA V

Predloga za energetske izkaznice

(iz člena 19)

1. Energetska izkaznica na sprednji strani vsebuje vsaj naslednje elemente:

(a)

razred energetske učinkovitosti;

(b)

izračunano letno porabo primarne energije v kWh/(m2 na leto);

(c)

izračunano letno porabo končne energije v kWh/(m2 na leto);

(d)

energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno na kraju samem, v % porabe energije;

(e)

obratovalne emisije toplogrednih plinov (v kg CO2/(m2 na leto)) in vrednost GWP v življenjskem ciklu, če je na voljo.

Energetska izkaznica poleg tega vsebuje naslednje elemente:

(a)

izračunano letno porabo primarne in končne energije v kWh ali MWh;

(b)

proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v kWh ali MWh; glavni nosilec energije in vrsto obnovljivega vira energije;

(c)

izračunane potrebe po energiji v kWh/(m2 na leto);

(d)

navedbo da/ne, ali ima stavba zmogljivost za odzivanje na zunanje signale in prilagajanje porabe energije;

(e)

navedbo da/ne, ali je sistem za distribucijo toplote v stavbi zmožen obratovati pri nizkih ali učinkovitejših temperaturah, kadar je to ustrezno;

(f)

kontaktne podatke ustrezne točke „vse na enem mestu“ za svetovanje na področju prenove.

2. Poleg tega lahko energetska izkaznica vključuje naslednje indikatorje:

(a)

porabo energije, največjo obremenitev, velikost generatorja ali sistema, glavni nosilec energije in glavno vrsto elementa za vsako uporabo: ogrevanje, hlajenje, topla sanitarna voda, prezračevanje in vgrajena razsvetljava;

(b)

razred emisij toplogrednih plinov (če je ustrezno);

(c)

informacije o odvzemih ogljika, povezanih z začasnim shranjevanjem ogljika v ali na stavbah;

(d)

navedbo da/ne, ali je za stavbo na voljo izkaz o prenovi;

(e)

povprečno vrednost U za neprozorne elemente ovoja stavbe;

(f)

povprečno vrednost U za prozorne elemente ovoja stavbe;

(g)

vrsto najobičajnejšega prozornega elementa (npr. dvojno zastekljeno okno);

(h)

rezultate analize tveganja pregrevanja (če so na voljo);

(i)

prisotnost fiksnih senzorjev, ki spremljajo kakovost okolja v zaprtih prostorih;

(j)

prisotnost fiksnih upravljalnih elementov, ki se odzivajo na kakovost okolja v zaprtih prostorih;

(k)

število in vrsto polnilnih mest za električna vozila;

(l)

prisotnost, vrsto in velikost sistemov za shranjevanje energije;

(m)

pričakovano preostalo življenjsko dobo ogrevalnih ali klimatskih sistemov in naprav, kadar je to ustrezno;

(n)

izvedljivost prilagoditve ogrevalnega sistema za delovanje pri učinkovitejših temperaturnih nastavitvah;

(o)

izvedljivost prilagoditve sistema za sanitarno toplo vodo za delovanje pri učinkovitejših temperaturnih nastavitvah;

(p)

izvedljivost prilagoditve klimatskega sistema za delovanje pri učinkovitejših temperaturnih nastavitvah;

(q)

odčitano porabo energije;

(r)

obstoj priključka na omrežje daljinskega ogrevanja in hlajenja in, kadar je to mogoče, podatke o morebitni priključitvi na učinkovit sistem daljinskega ogrevanja in hlajenja;

(s)

lokalne faktorje primarne energije in z njimi povezane emisijske faktorje ogljika povezanega lokalnega omrežja daljinskega ogrevanja in hlajenja;

(t)

obratovalne emisije drobnih delcev (PM 2,5 ).

Energetska izkaznica lahko vključuje naslednje povezave z drugimi pobudami, če se te uporabljajo v zadevni državi članici:

(a)

navedbo da/ne, ali je bila za stavbo opravljena ocena pripravljenosti na pametne sisteme;

(b)

kadar je na voljo, vrednost ocene pripravljenosti na pametne sisteme;

(c)

navedbo da/ne, ali je za stavbo na voljo digitalni dnevnik stavb;

Invalidi imajo enak dostop do informacij v energetskih izkaznicah.

PRILOGA VI Neodvisni nadzorni sistemi za energetske izkaznice

PRILOGA VI

Neodvisni nadzorni sistemi za energetske izkaznice

1. Opredelitev veljavne energetske izkaznice

Države članice jasno opredelijo, kaj se šteje za veljavno energetsko izkaznico.

Opredelitev veljavne energetske izkaznice zagotavlja:

(a)

preverjanje veljavnosti vhodnih podatkov (tudi preverjanja na kraju samem) o stavbi, ki so uporabljeni za izdajo energetske izkaznice, ter rezultatov, navedenih v izkaznici;

(b)

veljavnost izračunov;

(c)

največje odstopanje za energetsko učinkovitost stavbe, po možnosti izraženo z numeričnim indikatorjem porabe primarne energije (kWh/(m2 na leto));

(d)

najmanjše število elementov, ki se razlikujejo od privzetih ali standardnih vrednosti.

Države članice lahko v opredelitev veljavne energetske izkaznice vključijo dodatne elemente, kot je največje odstopanje za specifične vrednosti vhodnih podatkov.

2. Kakovost neodvisnega nadzornega sistema energetskih izkaznic

Države članice jasno opredelijo cilje glede kakovosti in raven statističnega zaupanja, ki bi jih morali doseči z okvirom energetskih izkaznic. Neodvisni nadzorni sistem za ocenjeno obdobje, ki ni daljše od enega leta, zagotavlja, da ima vsaj 90 % veljavnih izdanih energetskih izkaznic 95-odstotno statistično zanesljivost.

Raven kakovosti in stopnja zaupanja neodvisnemu nadzornemu sistemu energetskih izkaznic se določita z naključnim vzorčenjem, pri tem pa se upoštevajo vsi elementi iz opredelitve veljavne energetske izkaznice. Kadar so neodvisni nadzorni sistemi preneseni na nevladne organe, države članice zahtevajo preverjanje, ki ga opravi tretja stran, za oceno vsaj 25 % naključnega vzorca.

Veljavnost vhodnih podatkov se preveri z informacijami, ki jih zagotovi neodvisni strokovnjak. Take informacije lahko vključujejo certifikate proizvodov, specifikacije ali gradbene načrte, ki vključujejo podrobnosti o učinkovitosti različnih elementov, vključenih v energetsko izkaznico.

Veljavnost vhodnih podatkov se preveri z obiski na kraju samem, ki se lahko po potrebi izvedejo virtualno, pri vsaj 10 % energetskih izkaznic, ki so del naključnega vzorčenja za oceno splošne kakovosti sheme.

Poleg minimalnega števila naključnih vzorcev za določitev splošne ravni kakovosti lahko države članice uporabijo različne strategij za odkrivanje in odpravljanje slabe kakovosti energetskih izkaznic da bi izboljšale splošno kakovost sheme. Taka ciljno usmerjena analiza se ne more uporabiti kot podlaga za merjenje splošne kakovosti sheme.

Države članice uvedejo preventivne in reaktivne ukrepe za zagotovitev kakovosti celotnega okvira energetskih izkaznic. Ti ukrepi lahko vključujejo dodatno usposabljanje za neodvisne strokovnjake, ciljno usmerjeno vzorčenje, obveznost ponovne predložitve energetskih izkaznic, sorazmerne kazni in začasne ali trajne prepovedi za strokovnjake.

Kadar se v podatkovno zbirko vnesejo informacije, se nacionalnim organom omogoči, da za namene spremljanja in preverjanja identificirajo avtorja vnosa.

3. Razpoložljivost energetskih izkaznic

Z neodvisnim nadzornim sistemom se preverja razpoložljivost energetskih izkaznic za morebitne kupce in najemnike, da se zagotovi možnost upoštevanja energetske učinkovitosti stavbe pri njihovi odločitvi o nakupu ali najemu.

Poleg tega neodvisni nadzorni sistem preverja vidnost indikatorja in razreda energetske učinkovitosti v oglaševalskih medijih.

4. Ravnanje s tipologijami stavb

V neodvisnem nadzornem sistemu se upoštevajo različne tipologije stavb, zlasti tipologije stavb, ki so na nepremičninskem trgu najbolj razširjene, kot so enostanovanjske hiše, večstanovanjske hiše, poslovne stavbe ali stavbe za maloprodajo.

5. Javno razkritje

Države članice v nacionalni podatkovni zbirki o energetskih izkaznicah redno objavljajo vsaj naslednje informacije o sistemu kakovosti:

(a)

opredelitev veljavnih energetskih izkaznic;

(b)

cilje glede kakovosti sheme energetskih izkaznic;

(c)

rezultate ocenjevanja kakovosti, vključno s številom ovrednotenih izkaznic in relativno velikostjo glede na skupno število izdanih izkaznic v danem obdobju (na tipologijo);

(d)

ukrepe ob nepredvidljivih dogodkih za izboljšanje splošne kakovosti energetskih izkaznic.

PRILOGA VII

Primerjalni metodološki okvir za opredelitev stroškovno optimalnih ravni zahtev glede energetske učinkovitosti pri stavbah in elementih stavb

Primerjalni metodološki okvir omogoča državam članicam, da določijo energetsko učinkovitost in emisijske vrednosti stavb in elementov stavb ter gospodarske vidike ukrepov v zvezi z energetsko učinkovitostjo in emisijskimi vrednostmi, ter da jih povežejo, da bi opredelili stroškovno optimalno raven za uresničitev ciljev za zmanjšanje emisij in podnebno nevtralnost do leta 2030 ter doseganje brezemisijskega stavbnega fonda najpozneje do leta 2050.

Primerjalni metodološki okvir dopolnjujejo smernice, v katerih je opredeljeno, kako naj se ta okvir uporablja pri izračunu stroškovno optimalnih ravni učinkovitosti.

S primerjalnim metodološkim okvirom je omogočeno, da so upoštevani vzorci uporabe, zunanji klimatski pogoji in njihove spremembe v prihodnosti v skladu z najboljšimi razpoložljivimi podnebnimi projekcijami, vključno z vročinskimi valovi in obdobji hudega mraza, stroški naložb, kategorija stavbe, operativni stroški in stroški vzdrževanja (vključno s stroški energije in prihranki energije), zaslužki od proizvedene energije, kjer je ustrezno, okoljske in zdravstvene eksternalije rabe energije, stroški ravnanja z odpadki, kjer je ustrezno, ter tehnološki napredek. Temeljiti bi moral na ustreznih evropskih standardih, povezanih s to direktivo.

Komisija poleg tega zagotovi:

—

smernice, ki bodo priložene primerjalnemu metodološkemu okviru; s temi smernicami bodo lahko države članice izvedle ukrepe, ki so navedeni v nadaljevanju;

—

informacije o oceni dolgoročnega razvoja cen energije.

Na ravni držav članic se za primerjalni metodološki okvir, ki ga države članice uporabljajo, določijo splošni pogoji, izraženi v parametrih. Komisija izda priporočila za države članice glede njihovih ravni stroškovne optimalnosti, kadar je to ustrezno.

Na podlagi primerjalnega metodološkega okvira morajo države članice:

—

opredeliti referenčne stavbe, za katere je značilna njihova funkcionalnost in geografska lega, vključno z notranjimi in zunanjimi klimatskimi pogoji. Referenčne stavbe vključujejo tako nove kot obstoječe stanovanjske in nestanovanjske stavbe;

—

opredeliti ukrepe za energetsko učinkovitost, ki jih je treba oceniti za referenčne stavbe. To so lahko ukrepi za posamezno stavbo kot celoto, za posamezen element stavbe ali kombinacijo elementov stavbe;

—

oceniti potrebo po končni in primarni energiji in nastalih emisijah referenčne stavbe z opredeljenimi ukrepi za energetsko učinkovitost, ki so v uporabi;

—

z uporabo načel primerjalnega metodološkega okvira izračunati stroške (to je sedanja neto vrednost) ukrepov za energetsko učinkovitost (kot je navedeno v drugi alinei) med pričakovanim ekonomskim življenjskim ciklom, ki se uporablja za referenčne stavbe (kot so navedene v prvi alinei).

Države članice z izračunom stroškov ukrepov za energetsko učinkovitost med pričakovanim ekonomskim življenjskim ciklom ocenijo stroškovno učinkovitost posameznih ravni minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti. S tem se bodo lahko določile stroškovno optimalne ravni zahtev glede energetske učinkovitosti.

PRILOGA VIII Zahteve za izkaze o prenovi stavb

PRILOGA VIII

Zahteve za izkaze o prenovi stavb

1. Izkaz o prenovi stavbe vključuje:

(a)

informacije o trenutni energetski učinkovitosti stavbe;

(b)

grafični prikaz ali grafične prikaze časovnega načrta, ki vključuje korake postopne celovite prenove;

(c)

informacije o ustreznih nacionalnih zahtevah, kot so minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti stavb, minimalni standardi energetske učinkovitosti in pravila v državi članici o postopnem opuščanju fosilnih goriv, ki se v stavbah uporabljajo za ogrevanje in hlajenje, vključno z datumi izvajanja;

(d)

kratko razlago optimalnega zaporedja korakov;

(e)

informacije o vsakem koraku, vključno z:

(i)

nazivom in opisom ukrepov prenove za vsak korak, vključno z ustreznimi možnostmi glede tehnologij, tehnik in materialov, ki naj bi bili uporabljeni;

(ii)

ocenjenimi prihranki energije pri porabi primarne in končne energije v kWh ter v odstotkih izraženim izboljšanjem porabe energije v primerjavi s stanjem pred tem korakom;

(iii)

ocenjenim zmanjšanjem obratovalnih emisij toplogrednih plinov;

(iv)

ocenjenimi prihranki pri računu za energijo, pri čemer so jasno navedene predpostavke o stroških energije, uporabljene za izračun;

(v)

ocenjenim razredom energetske učinkovitosti v okviru energetske izkaznice, ki naj bi bil dosežen po zaključenem koraku;

(f)

informacije o morebitni priključitvi na učinkovit sistem daljinskega ogrevanja in hlajenja;

(g)

delež individualne ali kolektivne proizvodnje in lastne porabe energije iz obnovljivih virov, ki naj bi bil dosežen po prenovi;

(h)

splošne informacije o razpoložljivih možnostih za izboljšanje krožnosti gradbenih proizvodov in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v njihovem celotnem življenjskem ciklu ter o širših koristih, povezanih z zdravjem in udobjem, kakovostjo okolja v zaprtih prostorih in izboljšano sposobnostjo prilagajanja stavbe podnebnim spremembam;

(i)

informacije o razpoložljivih finančnih sredstvih in povezave do ustreznih spletnih strani z navedbo virov teh finančnih sredstev;

(j)

informacije o tehničnem svetovanju in svetovalnih storitvah, vključno s kontaktnimi podatki in povezavami do spletnih strani točk „vse na enem mestu“.

2. Izkaz o prenovi stavbe lahko vključuje:

(a)

okvirni časovni razpored korakov;

(b)

za vsak korak:

(i)

podroben opis tehnologij, tehnik in materialov, ki se bodo uporabljali, ter njihovih prednosti, slabosti in stroškov;

(ii)

informacije o tem, kakšna bi bila energetska učinkovitost stavbe v primerjavi z minimalnimi zahtevami glede energetske učinkovitosti stavb, ki so v postopku večje prenove, ter zahtevami za skoraj ničenergijske in brezemisijske stavbe po zaključenem koraku ter o tem, kakšna bi bila energetska učinkovitost zamenjanih elementov stavb v primerjavi z minimalnimi zahtevami glede energetske učinkovitosti posameznih elementov stavb, kadar obstajajo;

(iii)

oceno stroškov za izvedbo koraka;

(iv)

predvideno amortizacijsko dobo za korak, z morebitno finančno podporo in brez nje;

(v)

oceno časa, potrebnega za izvedbo koraka;

(vi)

kadar so na voljo, referenčne vrednosti emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu za materiale in opremo ter povezave do ustrezne spletne strani, na kateri so na voljo;

(vii)

oceno življenjske dobe ukrepov in oceno stroškov vzdrževanja;

(c)

neodvisne module o:

(i)

tipičnih profilih, potrebnih ali priporočenih za izvedbo energetske prenove (arhitekti, svetovalci, izvajalci, dobavitelji in inštalaterji itd.), ali povezavo do ustrezne oziroma ustreznih spletnih strani;

(ii)

seznamu ustreznih arhitektov, svetovalcev, izvajalcev, dobaviteljev ali inštalaterjev na tem območju, ki lahko vključuje le tiste, ki izpolnjujejo določene pogoje, kot to, da imajo višjo stopnjo kvalifikacij, so imetniki certifikacijskih oznak ali pa izpolnjujejo pogoje za certificiranje, ali spletno povezavo do ustrezne oziroma ustreznih spletnih strani;

(iii)

tehničnih pogojih, potrebnih za optimalno uvedbo nizkotemperaturnega ogrevanja;

(iv)

načinu, kako bi lahko koraki prenove in dodatni ukrepi izboljšali pripravljenost stavbe na pametne sisteme;

(v)

tehničnih in varnostnih zahtevah glede materialov in del;

(vi)

osnovnih predpostavkah, na katerih temeljijo predloženi izračuni, ali povezavo do ustrezne spletne strani, na kateri so na voljo;

(d)

informacije o dostopu do digitalne različice izkaza o prenovi;

(e)

informacije o vseh večjih prenovah stavbe ali stavbne enote, kot je navedeno v členu 8(1), in o morebitni nadgradnji ali zamenjavi elementa stavbe, ki je del ovoja stavbe in pomembno vpliva na energetsko učinkovitost ovoja stavbe, kot je navedeno v členu 8(2), kadar so take informacije dane na voljo strokovnjaku, ki izda izkaz o prenovi stavbe;

(f)

informacije v zvezi s potresno varnostjo, kadar so te informacije, ki zadevajo stavbo, na voljo strokovnjaku;

(g)

na zahtevo in na podlagi informacij, ki jih da na voljo trenutni lastnik stavbe, prilogo z navedenimi dodatnimi informacijami, kot so prilagodljivost prostorov spreminjajočim se potrebam in vse načrtovane prenove.

3. Kar zadeva stanje stavbe pred koraki prenove, se v izkazu o prenovi stavbe, kolikor je to mogoče, upoštevajo informacije iz energetske izkaznice.

4. Vsaka metrika, ki se uporablja za ocenjevanje učinka korakov, temelji na sklopu standardnih pogojev.

PRILOGA IX

Del A

Razveljavljena direktiva s seznamom naknadnih sprememb

(iz člena 36)

Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 153, 18.6.2010, str. 13).

Direktiva (EU) 2018/844 Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 156, 19.6.2018, str. 75).

samo člen 1

Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

samo člen 53

Del B

Roki za prenos v nacionalno zakonodajo in datumi začetka uporabe

(iz člena 36)

Direktiva

Rok za prenos

Datumi začetka uporabe

2010/31/EU

09. julij 2012

kar zadeva člene 2, 3, 9, 11, 12, 13, 17, 18, 20 in 27, 9. januar 2013;

kar zadeva člene 4 do 8, 14, 15 in 16, 9. januar 2013 za stavbe, ki jih uporabljajo javni organi, in 9. julij 2013 za druge stavbe

(EU) 2018/844

10. marec 2020

PRILOGA X Korelacijska tabela

PRILOGA X

Korelacijska tabela

Direktiva 2010/31/EU	Ta direktiva
Člen 1	Člen 1
Člen 2, točka 1	Člen 2, točka 1
—	Člen 2, točka 2
Člen 2, točka 2	Člen 2, točka 3
—	Člen 2, točki 5 in 6
Člen 2, točke 3, 3a, 4 in 5	Člen 2, točke 7 do 10
—	Člen 2, točke 12, 13 in 14
Člen 2, točke 6, 7, 8 in 9	Člen 2, točke 15 do 18
—	Člen 2, točke 19 do 22
Člen 2, točka 10	Člen 2, točka 23
—	Člen 2, točke 24 do 29
Člen 2, točke 11, 12, 13 in 14	Člen 2, točke 30 do 33
—	Člen 2, točke 34, 37 do 40 in 42
Člen 2, točka 15	Člen 2, točka 42
Člen 2, točke 15, 15a, 15b, 15c, 16 in 17	Člen 2, točke 43, 44, 47 do 50
Člen 2, točka 18	—
Člen 2, točka 19	Člen 2, točka 51
—	Člen 2, točke 52 do 64
Člen 2, točka 20	—
Člen 2a	Člen 3
Člen 3	Člen 4
Člen 4	Člen 5
Člen 5	Člen 6
Člena 6 in 9	Člen 7
Člen 7	Člen 8
—	Člen 9
—	Člen 12
Člen 8(1), (9)	Člen 13
Člen 8(2) do (8)	Člen 14
Člen 8(10), (11)	Člen 15
—	Člen 16
Člen 10	Člen 17
Člen 11	Člen 19
Člen 12	Člen 20
Člen 13	Člen 21
—	Člen 22
Člena 14 in 15	Člen 23
Člen 16	Člen 24
Člen 17	Člen 25
—	Člen 26
Člen 18	Člen 27
Člen 19	Člen 28
Člen 19a	—
Člen 20	Člen 29
Člen 21	Člen 30
Člen 22	Člen 31
Člen 23	Člen 32
Člen 26	Člen 33
Člen 27	Člen 34
Člen 28	Člen 35
Člen 29	Člen 36
Člen 30	Člen 37
Člen 31	Člen 38
Priloga I	Priloga I
—	Priloga II
—	Priloga III
Priloga IA	Priloga IV
—	Priloga V
Priloga II	Priloga VI
Priloga III	Priloga VII
Priloga IV	Priloga IX
Priloga V	Priloga X

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve
Vir	Zahteva

3. Povezani standardi

Standardi
Vir	Zahteva

Builddate: 24.05.2026 00:00:00 -Doknr: CELEX:32024L1275
EULAW -
European Regulation published on http://eur-lex.europa.eu/