DIREKTIVA 2000/14/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 8. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z emisijo hrupa v okolje, ki ga povzroča oprema, ki se uporablja na prostem

---

PRILOGA I

OPREDELITEV OPREME

1.   Dvižne delovne ploščadi z motorji z notranjim zgorevanjem

Oprema, ki jo sestavlja vsaj delovna ploščad, struktura za podaljšanje in vozni podstavek. Delovna ploščad je ograjena ploščad ali kletka, ki jo je obremenjeno mogoče premakniti v zahtevan delovni položaj. Struktura za podaljšanje je povezana z voznim podstavkom in podpira delovno ploščad; omogoča premikanje delovne ploščadi v zahtevan položaj.

2.   Rezalnik grmičevja

Prenosna ročno upravljana naprava z motorjem z notranjim zgorevanjem, opremljena z vrtečim se rezilom iz kovine ali plastike, namenjena rezanju plevela, grmovja, majhnih dreves in podobnega rastlinja. Naprava za rezanje deluje v ravnini, ki je približno vzporedna s tlemi.

3.   Gradbeno dvigalo za prenos blaga

Začasno nameščeno električno gradbeno dvigalo, namenjeno osebam, ki lahko vstopajo na delovišča in gradbišča, za oskrbovanje

4.   Tračne žage za gradbišča

Stroj na električni pogon, ki se ročno oskrbuje in tehta manj kot 200 kg, opremljen z enim rezilom v obliki neprekinjenega traku, ki je nameščen in teče med dvema ali več jermenicami.

5.   Namizne krožne žage – cirkularke za gradbišča

Stroj, ki se ročno oskrbuje in tehta manj kot 200 kg, opremljen z enim krožnim rezilom (drugačnim kot zarezovalna žaga) premera 350 mm ali več, do največ 500 mm, ki je med običajnim delovanjem pritrjeno, in z vodoravno mizo, ki je med delovanjem vsa ali delno pritrjena. Rezilo žage je nameščeno na vodoravnem vretenu, ki se ne nagiba in katerega položaj med žaganjem ostaja nepremičen. Stroj ima lahko eno od naslednjih lastnosti:

6.   Verižna žaga, prenosna

Električno orodje za rezanje lesa z žagino verigo, ki ga sestavlja integrirana kompaktna enota z ročaji, vir energije in priključek za rezanje, oblikovano za držanje z dvema rokama.

7.   Kombinirano vozilo za visokotlačno splakovanje in vsesavanje

Vozilo, ki lahko deluje kot visokotlačni splakovalnik ali kot vozilo za vsesavanje. Glej visokotlačni splakovalnik in vozilo za vsesavanje.

8.   Stroj za stiskanje

Stroj, ki stiska materiale, npr. skalne polnitve, zemeljske ali asfaltne površine s pomočjo valjanja, teptanja ali vibriranja delovnega orodja. Lahko je na lasten pogon ali vlečen, lahko upravljavec hodi za njim ali pa je priključen na nosilni stroj. Stroji za stiskanje se nadalje delijo kot sledi:

9.   Zračni kompresor

Vsak stroj, ki se z izmenljivo opremo uporablja za stiskanje zraka, plinov ali pare do tlaka, ki je višji od vstopnega tlaka. Kompresor sestavlja kompresor sam, osnovni pogonski stroj in sestavni del ali priprava, potrebna za varno delovanje kompresorja.

Izključene so naslednje skupine naprav:

10.   Lomilci betona in krampi za beton, ročno-upravljani

Lomilci betona in krampi za beton na kakršen koli pogon, ki se uporabljajo za dela na gradbiščih.

11.   Mešalnik betona ali malte

Stroj za pripravo betona ali malte, ne glede na postopek nakladanja, mešanja in praznjenja. Lahko se ga upravlja v presledkih ali neprekinjeno. Mešalniki betona na kamionih se imenujejo vozila za prevoz betona (glej opredelitev 55).

12.   Gradbeni vitel

Začasno montirana naprava na električni pogon za dviganje, ki lahko dviguje in spušča viseči tovor.

13.   Stroj za prenos in brizganje betona in malte

Del stroja, ki črpa in brizga beton ali malto, z mešalnikom ali brez, pri čemer se material prenese na kraj namestitve preko cevi, razdelilnih pripomočkov ali razdelilnih žlebov. Prenos se opravi:

Te stroje je mogoče namestiti na kamione, vlačilce ali posebna vozila.

14.   Transportni trak

Začasno nameščen stroj, primeren za prenos materiala s pomočjo traku na električni pogon.

15.   Hladilna oprema na vozilih

Enota za hlajenje tovora na vozilih vrste N2, N3, O3 in O4, kot so opredeljene z Direktivo 70/156/EGS.

Hladilno enoto lahko poganja njen sestavni del, ločen del, ki je pritrjen na karoserijo vozila, pogonski motor vozila ali neodvisen oziroma rezervni vir moči.

16.   Buldožer

Stroj na kolesih ali gosenicah na lasten pogon za porivanje ali vlečenje s pomočjo nameščene opreme.

17.   Vrtalna oprema

Stroj, ki se uporablja za vrtanje lukenj na gradbiščih s pomočjo

Vrtalna oprema je med vrtanjem nepremična. Lahko se na lasten pogon premika od enega delovišča do drugega. K vrtalni opremi na lasten pogon spada oprema, nameščena na kamione, podstavke na kolesih, traktorje, goseničarje, sani (ki se vlečejo z vitlom). Kadar je vrtalna oprema nameščena na kamione, traktorje in prikolice ali ko je na kolesih, se lahko prevaža z večjo hitrostjo in po javnih cestah.

18.   Prekucnik

Stroj na lasten pogon na kolesih ali gosenicah z odprto karoserijo, ki prevaža in stresa ali raztresa material. Prekucniki so lahko opremljeni z opremo za samonakladanje.

19.   Oprema za polnjenje in praznjenje silosov ali cistern na tovornjakih

Priprave na pogon, pritrjene na silos ali avto-cisterno za polnjenje ali praznjenje tekočin ali sipkega materiala s pomočjo črpalk ali podobne opreme.

20.   Bager, hidravlični ali univerzalni

Stroj na gosenicah ali kolesih na lasten pogon, katere gornji ustroj se lahko zavrti za najmanj 360o, ki izkopava, vihti in odmetava material s premikanjem zajemalke, pritrjene na roko, in ročico ali teleskopsko roko, brez premikanja podvozja ali voznega podstavka med katero koli fazo delovanja stroja.

21.   Bager-nakladalnik

Stroj na gosenicah ali kolesih na lasten pogon z glavno strukturno podporo projektirano tako, da nosi hkrati spredaj nameščeni nakladalni mehanizem z zajemalko in zadaj nameščeno kopalno žlico. Kadar se uporablja kot kopalna žlica, stroj navadno koplje pod ravnjo tal, pri čemer se žlica pomika proti stroju. Kopalna žlica se dvigne, obrne in strese material, med tem ko je stroj na mestu. Kadar se uporablja za nakladanje, stroj naklada ali izkopava s pomikanjem stroja naprej ter dviguje, prenaša in stresa material.

22.   Zabojnik za steklo, namenjeno recikliranju

Zabojnik, narejen iz kakršnega koli materiala, ki se uporablja za zbiranje steklenic. Opremljen je vsaj z eno odprtino za odmetavanje steklenic in še z drugo za praznjenje zabojnika.

23.   Greder-ravnalnik

Stroj na kolesih na lasten pogon s prilagodljivim rezilom, nameščenim med prednjo in zadnjo osjo, ki reže, premika in razprostira material, navadno za izravnavanje.

24.   Obrezovalnik trave/obrezovalnik travnatih robov

Ročno upravljana prenosna enota z motorjem z notranjim zgorevanjem, opremljena s prožno vrvico(-ami), nitko(-ami) ali podobnimi ne-kovinskimi prožnimi rezili, kot so vrteča se rezila, namenjena rezanju plevela, trave ali podobnega mehkega rastlinja. Rezilo deluje v ravnini, ki je približno vzporedna (obrezovalnik trave) ali navpična (obrezovalnik travnatih robov) s tlemi.

25.   Obrezovalnik žive meje

Ročno upravljana oprema z vgrajenim pogonom, tako, da jo upravlja ena oseba, za rezanje žive meje in grmovja z uporabo enega ali več linearnih izmenično delujočih rezil.

26.   Visokotlačni splakovalnik

Vozilo, opremljeno s pripravo za čiščenje kanalov ali podobnih napeljav s pomočjo vodnega curka pod visokim pritiskom. Priprava je lahko nameščena na posebno vozno kamionsko podvozje ali vgrajena na svoje lastno podvozje. Oprema je lahko pritrjena ali pa jo je mogoče demontirati, kot v primeru izmenljivega karoserijskega sistema.

27.   Stroji z visokotlačnim vodnim curkom

Stroj s šobami ali drugimi odprtinami za povečevanje hitrosti, ki omogočajo vodi skupaj z dodatki iztekanje v obliki prostega curka. Na splošno stroje z visokotlačnim vodnim curkom sestavlja pogon, generator tlaka, gumijaste cevi, razpršilne naprave, varnostni mehanizmi, regulatorji in merilne naprave. Stroji z visokotlačnim vodnim curkom so lahko premični ali nepremični:

28.   Hidravlično kladivo

Oprema, ki uporablja hidravlično moč nosilnega stroja za pospešitev bata (včasih s pomočjo plina), ki potem udari orodje. Udarni val, ki ga ustvari kinetično delovanje, steče preko orodja v material, zaradi česar se material zlomi. Hidravlična kladiva potrebujejo za delovanje zalogo olja pod pritiskom. Celotno enoto nosilec/kladivo nadzoruje upravljavec, ki navadno sedi v kabini nosilca.

29.   Hidravlični agregati

Vsak stroj, ki se z izmenljivo opremo uporablja za stiskanje tekočin do tlaka, višjega od vstopnega tlaka. Pomeni sestavo iz osnovne gonilne naprave in črpalke z rezervoarjem ali brez in pripomočkov (npr. regulatorji, tlačni varnostni ventil).

30.   Stroj za rezanje utorov

Premični stroj, namenjen izdelavi utorov v betonu, asfaltu in podobnih cestnih površinah. Rezilno orodje je disk, ki se vrti z veliko hitrostjo. Pomikanje stroja za rezanje utorov naprej je lahko

31.   Kompaktorji na odlagališčih odpadkov, nakladalni z zajemalko

Stroj za teptanje na lasten pogon na kolesih s spredaj sklepno nameščeno zajemalko, z jeklenimi kolesi (bobni), projektiranimi predvsem za teptanje, premikanje, izravnavanje in nalaganje zemlje, odpadkov ali sanitarnih (odpadnih) materialov.

32.   Vrtna kosilnica

Stroj za košenje trave, za katerim upravljavec hodi ali na katerem se vozi, s priključkom(-i) za košenje trave, ko naprava za rezanje deluje v ravnini, približno vzporedni s tlemi, in ki uporablja tla za določitev višine reza, s pomočjo koles, zračne blazine ali sani, itd. in ki za pogon uporablja motor ali električni motor. Rezilne priprave so:

Tudi stroj za košenje trave, za katerim upravljavec hodi ali na katerem se vozi, s priključkom(-i) za košenje trave, če se naprava za rezanje vrti okoli vodoravne osi, ki zagotavlja striženje z nepremično rezilno palico ali nožem (cilindrična kosilnica).

33.   Obrezovalnik trat/obrezovalnik tratnih robov

Električni stroj za rezanje trave, za katerim upravljavec hodi ali ga drži z rokami, z rezalnimi deli iz ne-kovinskih niti ali prosto vrtečih se ne-kovinskih rezil, od katerih vsako nima več kot 10 J kinetične energije, namenjen rezanju trave ali podobnega mehkega rastlinja. Rezilni elementi delujejo v ravnini, ki je približno vzporedna (obrezovalnik trat) ali navpična (obrezovalnik tratnih robov) s tlemi. Kinetična energija se določi po EN 786:1997, Priloga B.

34.   Puhalnik za listje

Stroj na motorni pogon, primeren za odstranjevanje listja in drugega materiala s trat, stez, poti, ulic, in sicer s pomočjo zračnega toka velike hitrosti. Lahko je prenosen (ročno upravljan) ali neprenosen, vendar premičen.

35.   Zbiralnik listja

Stroj na motorni pogon, primeren za zbiranje listja in drugega drobirja z uporabo sesalne naprave, sestavljene iz vira moči, ki ustvarja vakuum znotraj stroja, in sesalne šobe ter posode za zbrani material. Lahko je prenosen (ročno upravljan) ali neprenosen, vendar premičen.

36.   Viličar z motorjem z notranjim zgorevanjem in protiutežjo

Viličar je vozilo na kolesih z motorjem z notranjim zgorevanjem in s protiutežjo ter z opremo za dvigovanje (drog, teleskopska roka ali členjena roka). To so:

37.   Nakladalnik

Stroj na kolesih ali gosenicah na lasten pogon, katerega sestavni del je spredaj nameščena struktura, ki nosi zajemalko in zglob, za nakladanje ali izkopavanje s pomočjo premikanja stroja naprej, ter dviganje, prenašanje in odlaganje materiala.

38.   Premični žerjav

Pomolni žerjav na lasten pogon, ki se lahko premika, naklada ali razklada, ne da bi imel fiksne proge, in ki je zaradi težnosti stabilen. Deluje na pnevmatikah, gosenicah ali pa je gibanje urejeno kako drugače. Na stalnih položajih ga lahko podpirajo prevese ali drugi pripomočki za večjo stabilnost. Gornji ustroj premičnega žerjava lahko omogoča obračanje za poln krog, omejeno obračanje ali pa se sploh ne obrača. Običajno je opremljen z eno ali več dvigalkami in/ali hidravličnimi valji za dviganje in spuščanje kraka in bremena. Premični žerjavi so opremljeni s teleskopskimi kraki, členastimi kraki, rešetkastimi kraki ali kombinacijo le teh, projektiranimi tako, da se lahko takoj spustijo. Bremena, ki visijo s kraka, se lahko upravlja s kavljem ali drugimi priključki za dviganje bremen za posebne namene.

39.   Premični zabojnik za odpadke

Ustrezno projektiran zabojnik s kolesi, namenjen začasnemu shranjevanju odpadkov, opremljen s pokrovom.

40.   Motorni okopalnik – motokultivator

Stroj na lasten pogon, projektiran tako, da ga upravlja oseba, ki hodi

41.   Finišer za ceste

Premični stroj za gradnjo cest, ki se uporablja za nanos plasti gradbenega materiala kot so asfaltna mešanica, beton in gramoz na površine. Finišerji za ceste so lahko opremljeni z napravo za teptanje.

42.   Oprema za pilotiranje

Oprema za nameščanje in ruvanje pilotov, na primer udarna kladiva, vlečne naprave za ruvanje, vibratorji ali statične naprave za porivanje/vlečenje pilotov v sestavi strojev in delov, ki se uporablja za nameščanje ali ruvanje pilotov in vključuje tudi:

43.   Stroj za polaganje cevi

Stroj na kolesih ali gosenicah na lasten pogon, posebej projektiran za rokovanje in polaganje cevi ter prenašanje opreme za cevovode. Stroj, ki je projektiran na osnovi vlačilca, ima posebej projektirane sestavne dele kot podvozje, glavni okvir, protiutež, ročico in mehanizem za dvig bremena ter navpično vrtečo se stransko ročico.

44.   Stezni goseničar

Goseničar na lasten pogon, ki se uporablja za potiskanje ali vlečenje na snegu in ledu s pomočjo nameščene opreme.

45.   Električni generator

Vsaka naprava na motor z notranjim zgorevanjem za pogon rotacijskega električnega generatorja, ki proizvaja stalen dotok električne energije.

46.   Stroj za pometanje

Stroj za pometanje in zbiranje pometenih smeti z opremo, ki pometa drobir v sesalno odprtino in ki potem pnevmatsko s pomočjo zračnega toka visoke hitrosti ali z mehanskim sistemom pobiranja prenese drobir v zbiralni lijak. Stroji za pometanje ali zbiranje so lahko nameščeni na posebno kamionsko podvozje ali vgrajene na svoje lastno podvozje. Oprema je lahko pritrjena ali pa jo je mogoče demontirati, kot v primeru izmenljivega karoserijskega sistema.

47.   Smetarsko vozilo

Vozilo, projektirano za zbiranje in prevažanje gospodinjskih in razsutih odpadkov na osnovi nalaganja s pomočjo zabojnikov ali ročno. Vozilo je lahko opremljeno z mehanizmom za stiskanje. Smetarsko vozilo sestavlja podvozje s kabino, na katerega je montirana karoserija. Lahko je opremljeno z napravo za dviganje zabojnikov.

48.   Stroj za rezkanje cestišča

Premični stroj, ki se uporablja za odstranjevanje materiala z asfaltiranih površin z uporabo cilindričnega valja na električni pogon, na katerega površini je pritrjeno orodje za obdelavo; rezilni bobni se med rezanjem vrtijo.

49.   Brana – stroj za brazdanje

Stroj na motorni pogon, za katerim upravljavec hodi ali se na njem vozi, ki uporablja tla za določitev globine reza in ki je sestavljen tako, da lahko ustrezno trga ali praska površino trate v vrtovih, parkih in na drugih podobnih površinah.

50.   Drobilnik/sekalnik

Stroj na motorni pogon, projektiran za uporabo v mirujočem položaju z enim ali več pripomočki za rezanje z namenom zmanjšati voluminozen organski material na manjše koščke. Na splošno ga sestavlja dovodna odprtina, skozi katero se vstavlja material (ki ga lahko drži priprava ali ne), naprava za rezanje materiala na kakršen koli način (rezanje, sekanje, drobljenje ali kako drugače) in žleb, po katerem se razrezan material izpraznjuje. Mogoče je priključiti pripomoček za njegovo zbiranje.

51.   Stroj za odstranjevanje snega z rotirajočim orodjem

Stroj, s katerim je mogoče z rotirajočim orodjem odstranjevati sneg s prometnih površin, ki se ga potem izmeče s pomočjo puhalnika.

52.   Vozilo za vsesavanje

Vozilo, opremljeno z napravo za zbiranje vode, blata, usedlin, odpadkov in podobnega materiala iz kanalov ali podobnih napeljav s pomočjo vakuuma. Naprava je lahko montirana na posebno kamionsko podvozje ali vgrajena na svoje lastno podvozje. Oprema je lahko pritrjena ali pa jo je mogoče demontirati, kot v primeru izmenljivega karoserijskega sistema.

53.   Stolpni žerjav

Vrtljivi pomolni žerjav s krakom na vrhu stolpa, ki v delovnem položaju stoji približno navpično. Ta naprava s pogonom je opremljena s sredstvom za dviganje in spuščanje visečih bremen ter za premikanje takih bremen s spreminjanjem radija dvigajočega tovora, vrtenjem, premikanjem celotne naprave. Določene naprave opravljajo več premikov, vendar ne nujno vseh. Napravo je mogoče montirati v nepremičen položaj ali opremiti s sredstvi za premeščanje ali dviganje.

54.   Rovokopač

Stroj na gosenicah ali kolesih na lasten pogon, na katerem se je mogoče voziti ali pa ga lahko upravlja poleg stopajoča oseba in ki ima spredaj ali zadaj montiran bagerski spoj in priključek, namenjen predvsem kopanju jarkov v neprekinjenem postopku s pomočjo gibanja stroja.

55.   Vozilo za prevoz betona

Vozilo, opremljeno z bobnom za prevoz pripravljene mešanice betona iz betonarne na delovišče; boben se lahko vrti, kadar se vozilo vozi ali stoji na mestu. Boben se na gradbišču izprazni z vrtenjem bobna. Poganja ga pogonski motor vozila ali dodaten motor.

56.   Vodna črpalka

Stroj, ki ga sestavljata vodna črpalka sama in pogonski sistem. Vodna črpalka pomeni stroj za črpanje vode z nižje na višjo energijsko raven.

57.   Varilni agregat

Rotacijska naprava, ki proizvaja varilni tok.

---

PRILOGA II

ES-IZJAVA O SKLADNOSTI

ES-izjava o skladnosti mora vsebovati naslednje podatke:

---

PRILOGA III

NAČINI MERJENJA HRUPA, KI GA ODDAJA OPREMA, KI SE UPORABLJA NA PROSTEM

Uvod

Ta priloga vsebuje načine merjenja hrupa, ki jih je treba uporabljati za določanje ravni zvočne moči opreme, ki se uporablja na prostem.

Del A te priloge določa osnovni standard emisij hrupa in splošna dopolnila k temu osnovnemu standardu emisij hrupa za merjenje ravni zvočnega tlaka na merilni ploskvi, ki obdaja vir hrupa, in za izračunavanje ravni zvočne moči, ki jo oddaja ta vir.

Del B te priloge določa oznako preskusa hrupa, ki je specifična za opremo in predstavljena kot sklic na določen standard ali kot opis veljavnih preskusnih in obratovalnih pogojev, vključno:

Pri preskušanju posameznih vrst opreme proizvajalci ali njihovi pooblaščeni zastopniki v Uniji uporabljajo osnovni standard emisij hrupa in splošna dopolnila iz dela A te priloge ter oznako preskusa hrupa, specifično za opremo, iz dela B. Oznake za preskus hrupa v delu B so namenjene dopolnitvi specifikacij iz dela A ob upoštevanju značilnosti različnih kategorij opreme. Kadar oznake preskusov hrupa iz dela B omogočajo izbiro med različnimi alternativnimi tehničnimi rešitvami, proizvajalci ali njihovi pooblaščeni zastopniki v Uniji uporabijo tiste, ki so v skladu s specifikacijami iz dela A. V primeru nasprotja med delom A in delom B imajo prednost določbe dela B.

Če se oznake preskusov hrupa iz dela B ali iz standardov iz dela B ne bi uporabljale za nekatere modele opreme iz kategorije opreme, proizvajalci ali njihovi pooblaščeni zastopniki v Uniji določijo zajamčeno raven zvočne moči v skladu z osnovnim standardom emisij hrupa in zadevnimi dopolnili iz dela A.

Za opremo iz člena 12, kadar bi uporaba načinov merjenja hrupa iz te priloge ali iz različice Priloge III, ki se je uporabljala pred 22. maja 2025, privedla do dveh različnih primerov skladnosti izdelka, tj. zajamčene ravni zvočne moči opreme, ki po enem načinu izračuna presega ustrezno dovoljeno raven zvočne moči iz člena 12, po drugem pa ne, proizvajalci ali njihovi pooblaščeni zastopniki v Uniji določijo izmerjeno raven zvočne moči in zajamčeno raven zvočne moči v skladu z načini iz različice Priloge III, ki se je uporabljala pred 22. maja 2025, dokler se ne spremenijo dovoljene ravni zvočne moči iz člena 12. V tem primeru priglašeni organi in organi za nadzor trga prav tako uporabijo način iz različice Priloge III, ki se je uporabljala pred 22. maja 2025, za izvedbo preskusov hrupa, kadar so potrebni v veljavnem postopku ugotavljanja skladnosti.

DEL A

OSNOVNI STANDARD ZA MERJENJE EMISIJ HRUPA

Proizvajalci ali njihovi pooblaščeni zastopniki v Uniji uporabljajo osnovni standard emisij hrupa EN ISO 3744:2010 za določitev ravni zvočne moči LWA ob upoštevanju splošnih dopolnil iz tega dela A. Proizvajalci ali njihovi pooblaščeni zastopniki v Uniji uporabljajo vse določbe EN ISO 3744:2010, razen če je v tem delu A ali v veljavni oznaki preskusa hrupa iz dela B te priloge določeno drugače.

1.   DELOVANJE VIRA HRUPA MED PRESKUSOM

1.1.    Hitrost vrtenja ventilatorja

Med preskusom morajo delovati vsi ventilatorji, nameščeni na motor opreme ali njen hidravlični sistem. Proizvajalci ali njihovi pooblaščeni zastopniki v Uniji določijo hitrost ventilatorja v skladu z zahtevami iz točk (a) do (d), kot je ustrezno, in to hitrost navedejo v poročilu o preskusu ter jo uporabijo pri nadaljnjih meritvah. Ventilatorji med preskusom ne smejo delovati v obratni smeri.

1.2.    Preskus opreme z motorjem brez obremenitve

Proizvajalci ali njihovi pooblaščeni zastopniki v Uniji pred merjenjem hrupa, ki ga oddaja oprema z motorjem brez obremenitve, ogrejejo motor in hidravlični sistem opreme v skladu z navodili za uporabo ter upoštevajo varnostne zahteve.

Proizvajalci ali njihovi pooblaščeni zastopniki v Uniji hrup merijo z opremo v mirujočem položaju brez delovanja delovne opreme ali premičnega mehanizma. Za namene preskusa motor teče v praznem teku ( 6 ) z najmanj nazivno hitrostjo, ki ustreza neto moči ( 7 ).

Če se motor napaja z generatorjem ali iz omrežja, naj bo frekvenca napajalnega toka, ki ga za motor določi proizvajalec, stabilna pri ± 1 Hz, če je stroj opremljen z indukcijskim motorjem, in napajalna napetost pri ± 1 % nazivne napetosti, če je stroj opremljen s komutatorskim motorjem. Napajalna napetost je izmerjena na vtiču neločljivega kabla ali vrvice ali na vtičnici stroja, če je na voljo ločljiv kabel. Valovna krivulja napajalnega toka, ki ga dobavlja električni generator, naj bo podobna krivulji, dobljeni iz omrežja.

Kadar je na stroju označenih več območij napetosti, proizvajalci ali njihovi pooblaščeni zastopniki v Uniji opravijo meritve pri najvišjem označenem območju napetosti. Če je območje napetosti 220–240 V, se preskus izvede pri 230 V.

Če stroj poganja ena ali več baterij, se te napolnijo do najmanj 70 % svoje zmogljivosti.

Proizvajalci ali njihovi pooblaščeni zastopniki v Uniji navedejo uporabljeno nazivno hitrost in ustrezno neto moč v poročilu o preskusu.

Če ima oprema več motorjev, ti motorji med merjenjem delujejo sočasno; če to ni mogoče, se izmerijo emisije hrupa vsake možne kombinacije motorjev.

1.3.    Preskus opreme z motorjem pod obremenitvijo

Proizvajalci ali njihovi pooblaščeni zastopniki v Uniji pred merjenjem hrupa, ki ga oddaja oprema z motorjem pod obremenitvijo, ogrejejo motor (pogonsko napravo) in hidravlični sistem opreme v skladu z navodili za uporabo ter upoštevajo varnostne zahteve. Proizvajalci ali njihovi pooblaščeni zastopniki v Uniji med merjenjem ne upravljajo signalne naprave, kot je opozorilna hupa ali alarm za vzvratno vožnjo.

Proizvajalci ali njihovi pooblaščeni zastopniki v Uniji zabeležijo hitrost opreme med merjenjem in to hitrost navedejo v poročilu o preskusu.

Če ima oprema več motorjev ali agregatov, ti motorji ali agregati med merjenjem delujejo sočasno; če to ni mogoče, se izmerijo emisije hrupa vsake možne kombinacije motorjev ali agregatov.

Proizvajalci ali njihovi pooblaščeni zastopniki v Uniji za vsako vrsto opreme pod obremenitvijo določijo posebne pogoje delovanja. Posebni pogoji delovanja v največji možni meri povzročijo učinke in obremenitve, podobne tistim v dejanskih delovnih pogojih.

1.4.    Preskus ročno upravljane opreme

Proizvajalci ali njihovi pooblaščeni zastopniki v Uniji določijo običajne pogoje delovanja za vsako vrsto ročno upravljane opreme, ki povzročajo učinke in obremenitve, podobne tistim v dejanskih delovnih pogojih.

2.   DOLOČITEV RAVNI ZVOČNEGA TLAKA NA PLOSKVI

Proizvajalci ali njihovi pooblaščeni zastopniki v Uniji določijo raven zvočnega tlaka na površini vsaj trikrat. Če se vsaj dve ugotovljeni vrednosti ne razlikujeta za več kot 1 dB, nadaljnje meritve niso potrebne. V nasprotnem primeru proizvajalci ali njihovi pooblaščeni zastopniki v Uniji nadaljujejo z meritvami, dokler ne dobijo dveh vrednosti, ki se razlikujeta za največ 1 dB. A-vrednotena raven zvočnega tlaka na ploskvi, ki jo proizvajalci ali njihovi pooblaščeni zastopniki v Uniji uporabljajo za izračun ravni zvočne moči, je aritmetično povprečje dveh najvišjih vrednosti, ki se ne razlikujeta za več kot 1 dB.

Kadar je mogoče, proizvajalci ali njihovi pooblaščeni zastopniki v Uniji meritve hrupa izvajajo na vseh položajih mikrofona hkrati. To je zlasti pomembno za dinamične preskuse. Kadar to ni mogoče, proizvajalci ali njihovi pooblaščeni zastopniki v Uniji posebno pozornost namenijo zagotavljanju stabilnih pogojev v preskusnem okolju in zmanjšanju tveganja vključitve nezaželenih odstopanj hrupa, ki ga oddaja stroj ali kateri koli drug dejavnik, vključno s hrupom okolja in hitrostjo vetra.

3.   INFORMACIJE, KI JIH MORA VSEBOVATI POROČILO

Poročilo o preskusu, ki se zahteva v tehnični dokumentaciji iz Priloge V, točka 3, Priloge VI, točka 3, Priloge VII, točka 2, ter Priloge VIII, točki 3.1 in 3.3, vsebuje tehnične podatke, potrebne za identifikacijo preskušanega vira hrupa, oznako preskusa hrupa ter podatke akustičnosti, ki so bili uporabljeni in pridobljeni med preskusom.

Vrednost A-vrednotene ravni zvočne moči preskušanega vira hrupa, ki jo je treba sporočiti, se zaokroži na najbližje celo število (za manj kot 0,5 se uporabi manjše celo število; za 0,5 ali več se uporabi večje celo število).

Kadar proizvajalci ali njihovi pooblaščeni zastopniki v Uniji iz razlogov in pod pogoji iz zadnjega odstavka uvoda v to prilogo uporabljajo načine iz različice Priloge III, ki se je uporabljala pred 22. maja 2025 za določitev ravni zvočne moči, v poročilu o preskusu vodijo evidenco podatkov v zvezi z meritvami, izvedenimi v skladu z obema načinoma: načinom iz različice Priloge III, ki se je uporabljala pred 22. maja 2025, in načinom iz te priloge.

Zadevni nacionalni organi in priglašeni organi sprejmejo modele opreme, katere prvi kos je bil dan na trg ali v uporabo pred 22. maja 2025, in tehnična poročila o meritvah hrupa, opravljenih v skladu z načini iz različice Priloge III, ki se je uporabljala pred 22. maja 2025, za namene ugotavljanja skladnosti v skladu s postopki iz člena 14(1) te direktive in za namene zahtev glede tehnične dokumentacije za take proizvode, kot je določeno v Prilogi V, točka 3, Prilogi VI, točka 3, Prilogi VII, točka 2, ter Prilogi VIII, točki 3.1 in 3.3, k tej direktivi, do 22. maja 2028.

4.   POPRAVEK ZARADI POVRŠINE PRESKUŠEVALIŠČA K2A

Proizvajalci ali njihovi pooblaščeni zastopniki v Uniji določijo popravek zaradi površine preskuševališča K2A v skladu z EN ISO 3744:2010, oddelek 4.3.

Če je K2A ≤ 0,5 dB, se lahko zanemari.

Če je K2A > 4 dB, preskusno okolje ne izpolnjuje zahtev te direktive in se mora spremeniti.

Proizvajalci ali njihovi pooblaščeni zastopniki v Uniji uporabijo specifikacije za popravek zaradi površine preskuševališča, določene v oznaki preskusa hrupa za posebno opremo iz dela B te priloge, če take specifikacije obstajajo.

DEL B

OZNAKE PRESKUSA HRUPA ZA POSAMEZNO OPREMO

0.   OPREMA, KI SE PRESKUŠA BREZ OBREMENITVE

Preskuševališče

Odbojna površina iz betona ali neporoznega asfalta

Popravek zaradi površine preskuševališča K2A

K2A = 0

Merilna ploskev/število položajev mikrofonov/merilna razdalja:

Preskus brez obremenitve

Preskusi hrupa se opravijo v skladu z delom A, točka 1.2, te priloge.

Čas(-i) opazovanja/določitev končne ravni zvočne moči, če se uporabi več kot en pogoj delovanja

Čas opazovanja traja najmanj 15 sekund ali vsaj 3 delovne cikle stroja.

1.   DVIŽNE DELOVNE PLOŠČADI Z MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM

EN 280-1:2022, določba 4.12.2

2.   REZALNIKI GRMIČEVJA

EN ISO 22868:2021

3.   GRADBENA DVIGALA ZA PRENOS BLAGA

Glej št. 0.

Geometrijsko središče motorja se postavi nad središče poloble. Dvigalo se giblje brez obremenitve in po potrebi zapusti poloblo v smeri točke 1.

4.   TRAČNE ŽAGE ZA GRADBIŠČE

EN ISO 19085-16:2021, določba 6.2.2

Uporabi se način merjenja navedenega standarda, ki temelji na standardu EN ISO 3744:2010.

5.   NAMIZNE KROŽNE ŽAGE ZA GRADBIŠČA – CIRKULARKE

Merilna ploskev/število položajev mikrofonov/merilna razdalja

ISO 7960:1995, Priloga A, merilna razdalja d = 1 m

Preskus pod obremenitvijo

Ustreza ISO 7960:1995, Priloga A (samo točka A2(b))

Čas opazovanja

ISO 7960:1995, Priloga A

6.   VERIŽNE ŽAGE, PRENOSNE

(a)    Oprema z motorjem z notranjim izgorevanjem

EN ISO 22868:2021

(b)    Oprema z elektromotorjem

EN 62841-4-1:2020, Priloga I

7.   KOMBINIRANA VOZILA ZA VISOKOTLAČNO SPLAKOVANJE IN VSESAVANJE

Če se lahko hkrati upravljata obe napravi, se upravljata v skladu s št. 26 in 52 tega dela B. V nasprotnem primeru se emisije hrupa obeh naprav merijo ločeno, ohranijo pa se višje vrednosti.

8.   STROJI ZA STISKANJE

(a)    Vibracijske plošče in vibracijski nabijači

EN 500-4:2011, določba 5.10.1

(b)    Valji

EN 474-13-2022, določba 4.6

9.   KOMPRESORJI

EN ISO 2151:2008

Čas opazovanja je vsaj 15 sekund.

10.   LOMILCI BETONA IN KRAMPI ZA BETON, ROČNO-UPRAVLJANI

(a)    Oprema z motorjem z notranjim izgorevanjem

Merilna ploskev/število položajev mikrofonov/merilna razdalja

Polobla/položaji šestih mikrofonov v skladu z EN ISO 3744:2010, Priloga F, in naslednjo tabelo, odvisno od mase opreme, navedene v naslednji tabeli:

Namestitev opreme

Vse naprave se preskušajo v navpičnem položaju.

Če ima naprava, ki se preskuša, izpust zraka, mora biti njena os enako oddaljena od položajev dveh mikrofonov. Hrup napajalnika naj ne vpliva na meritev emisije hrupa iz preskušane naprave.

Podpora naprave

Naprava se med preskusom poveže z orodjem, vstavljenim v kockast betonski blok, nameščen v betonsko jamo, poglobljeno v tla.

Med preskusi se med napravo in podporno orodje lahko vstavi vmesni kos jekla. Ta vmesni kos tvori stabilno strukturo med napravo in podpornim orodjem. Slika 10.1 vključuje te zahteve.

Značilnosti bloka

Blok ima obliko čim pravilnejše kocke z dolžino roba 0,60 m ± 2 mm. Izdelan je iz armiranega betona, temeljito zvibriranega v plasteh do 0,20 m, da ni pretiranega sesedanja.

Kakovost betona

Kakovost betona ustreza C 50/60 EN 206:2013+A2:2021.

Kocka je armirana z jeklenimi palicami premera 8 mm brez vezi, vsaka palica je ločena od drugih. Projektna zasnova je prikazana na sliki 10.2.

Podporno orodje

Orodje je vsidrano v bloku in ga sestavljata bat premerom med 178 mm in 220 mm ter podloga orodja, ki je prav taka, kot se običajno uporablja s preskušano napravo, in izpolnjuje ISO 1180:1983/Add 1:1985, vendar je dovolj dolga, da se lahko opravi praktičen preskus.

Opravi se primeren postopek za povezavo dveh sestavnih delov. Orodje se pritrdi v blok, tako da je dno bata 0,30 m od gornje strani bloka (glej sliko 10.2).

Blok naj ostane mehansko nepoškodovan, še posebej na točki, kjer se stikata podporno orodje in beton. Pred vsakim preskusom in po njem se preveri, ali je orodje, ki je vsidrano v betonski blok, trdno pritrjeno.

Namestitev kocke

Kocka se postavi v jamo, ki je povsem zacementirana in prekrita z zaščitno kamnito ploščo, ki ima vsaj 100 kg/m2, kot je prikazano na sliki 10.3, tako da je gornja površina zaščitne kamnite plošče poravnana s tlemi. Da bi se izognili parazitnemu hrupu, se blok izolira na dnu in na straneh jame z elastičnimi distančniki, katerih mejna frekvenca ne presega polovice hitrosti udarjanja preskušane naprave, izražene v udarcih na sekundo.

Odprtina zaščitne kamnite plošče, skozi katero sega sestavni del podloge orodja, je kar se da majhna in zatesnjena s prožnim, za zvok nepropustnim spojem.

Preskus pod obremenitvijo

Preskušana naprava se poveže s podpornim orodjem.

Preskusna naprava deluje v stabilnih pogojih ob enaki akustični stabilnosti kot med običajnim delovanjem.

Preskusna naprava deluje ob najvišji moči, opredeljeni v navodilih, ki jih prejme kupec.

Čas opazovanja

Čas opazovanja je vsaj 15 sekund.

Slika 10.1

Shematski prikaz vmesnega kosa

Slika 10.2

Preskusni blok

Slika 10.3

Preskusna naprava

Vrednost A je taka, da je zaščitna kamnita plošča, ki sloni na elastičnem spoju J, poravnana s tlemi.

(b)    Oprema z elektromotorjem

EN IEC 62841-2-6:2020, EN IEC 62841-2-6:2020/A11:2020, Priloga I, določba I.2

(c)    Oprema na pnevmatski ali hidravlični pogon

Enako kot oprema z motorjem z notranjim izgorevanjem.

11.   MEŠALNIKI ZA BETON ALI MALTO

Preskus pod obremenitvijo

Mešalna naprava (boben) je napolnjena do nazivne zmogljivosti s peskom granulacije 0 do 3 mm, vlažnost je 4 do 10 %.

Mešalnik deluje vsaj pri nazivni hitrosti.

Čas opazovanja

Čas opazovanja je vsaj 15 sekund.

12.   GRADBENI VITLI

(a)    Oprema z motorjem z notranjim izgorevanjem

Glej št. 0.

Geometrijsko središče motorja se postavi nad središče poloble. Vitel je priključen, vendar ni obremenjen.

(b)    Oprema z elektromotorjem

EN 14492-2:2019, Priloga M

13.   STROJI ZA PRENOS IN BRIZGANJE BETONA IN MALTE

EN 12001:2012, Priloga C

14.   TRANSPORTNI TRAKOVI

Glej št. 0.

Geometrijsko središče motorja se postavi nad središče poloble. Trak se premika brez obremenitve in po potrebi zapusti poloblo v smeri točke 1.

15.   HLADILNA OPREMA NA VOZILIH

Preskus pod obremenitvijo

Hladilna oprema se namesti v dejanski ali simulirani prostor za tovor, raven hrupa pa se izmeri v mirujočem položaju, kjer je višina hladilne opreme reprezentativna za zahteve nameravane namestitve v skladu z navodili, ki jih prejme kupec. Pogonski vir hladilne opreme naj deluje pri hitrosti, ki povzroča najvišjo hitrost hladilnega kompresorja in ventilatorja, opredeljeno v navodilih. Če je predvideno, da hladilno opremo poganja pogonski motor vozila, se med merjenjem ta motor ne uporabi, hladilna oprema pa se priključi na ustrezen vir električne energije. Med merjenjem se odstranljive vlečne enote odstrani.

Raven hrupa hladilne opreme, nameščena v hladilne enote prostora za tovor, kjer je možna izbira med različnimi viri moči, se izmeri za vsak vir energije posebej. Rezultat merjenja v poročilu odraža vsaj način delovanja, ki povzroča največji hrup.

Čas opazovanja

Čas opazovanja je vsaj 15 sekund.

16.   BULDOŽERJI

ISO 6395:2008 s pogoji delovanja in preskušanja, določenimi v Prilogi C k navedenemu standardu.

17.   Vrtalna oprema

(a)    Premična vrtalna oprema

EN 16228-2:2014+A1:2021, določba 5.12

(b)    Oprema za vodoravno usmerjeno vrtanje

EN 16228-3:2014+A1:2021, določba 5.15

(c)    Zamenljiva pomožna oprema za vrtanje

EN 16228-7:2014+A1:2021, določba 5.3

(d)    Kakršna koli druga oprema za vrtanje

EN 16228-1:2014+A1:2021, določba 5.27.2.2

18.   PREKUCNIKI

ISO 6395:2008 s pogoji delovanja in preskušanja, določenimi v Prilogi F k navedenemu standardu.

19.   OPREMA ZA POLNJENJE IN PRAZNJENJE SILOSOV ALI CISTERN NA TOVORNJAKIH

Glej št. 9 za kompresorje ali vakuumske črpalke.

Glej št. 56 za črpalke za tekočine.

20.   BAGRI

ISO 6395:2008 s pogoji delovanja in preskušanja, določenimi v Prilogi B k navedenemu standardu.

21.   BAGRI-NAKLADALNIKI

ISO 6395:2008 s pogoji delovanja in preskušanja, določenimi v Prilogi E k navedenemu standardu.

22.   ZABOJNIKI ZA STEKLO, NAMENJENO RECIKLIRANJU

Za namene te oznake preskusa hrupa se pri merjenju ravni zvočnega tlaka na položajih mikrofonov uporablja časovno integrirana raven zvočnega tlaka LE ob posamičnem dogodku, kot je opredeljena v EN ISO 3744:2010, točka 3.4.

Popravek zaradi površine preskuševališča K2A

Meritev na prostem

K2A = 0

Meritve v zaprtem prostoru

Vrednost konstante K2A, določene v skladu z EN ISO 3744:2010, Priloga A, naj bo ≤ 2,0 dB, pri čemer se K2A ne upošteva.

Pogoji delovanja med preskušanjem

Meritev hrupa se opravi med celotnim ciklusom, ki se začne s praznim zabojnikom in konča, ko je bilo v zabojnik vrženih 120 steklenic

Steklenice so opredeljene kot sledi:

Delavec, ki opravlja preskus, drži vsako steklenico za vrat in z dnom proti odprtini za polnjenje, nato pa jo nežno potisne skozi odprtino v smeri sredine zabojnika, pri čemer se po možnosti izogiba temu, da bi steklenica zadela stene. Za metanje steklenic se uporabi samo odprtina za polnjenje, ki je najbližja položaju mikrofona 12.

Čas(-i) opazovanja/določitev končne ravni zvočne moči, če se uporabi več kot en pogoj delovanja

A-vrednotena časovno integrirana raven zvočnega tlaka ob posamičnem dogodku se istočasno izmeri na položajih šestih mikrofonov za vsako steklenico, vrženo v zabojnik.

A-vrednotena časovno integrirana raven zvočnega tlaka ob posamičnem dogodku, povprečna za merilno površino, se izračuna v skladu z EN ISO 3744:2010, točka 8.2.2.

A-vrednotena časovno integrirana raven zvočnega tlaka ob posamičnem dogodku, povprečna za vseh 120 vrženih steklenic, se izračuna kot logaritemsko povprečje A-vrednotenih časovno integriranih ravni zvočnega tlaka ob posamičnem dogodku, povprečnih na merilno površino.

23.   GREDERJI-RAVNALNIKI

ISO 6395:2008 s pogoji delovanja in preskušanja, določenimi v Prilogi G k navedenemu standardu.

24.   OBREZOVALNIKI TRAVE/OBREZOVALNIKI TRAVNATIH ROBOV

Glej št. 2.

25.   OBREZOVALNIKI ŽIVE MEJE

(a)    Oprema z motorjem z notranjim izgorevanjem

EN ISO 22868:2021

(b)    Oprema z elektromotorjem

EN IEC 62841-4-2:2019, Priloga I, določba I.2

26.   VISOKOTLAČNI SPLAKOVALNIKI

Preskus pod obremenitvijo

Visokotlačni splakovalnik se preskusi v mirujočem položaju. Motor in pomožne enote delujejo pri hitrosti, ki jo je proizvajalec predvidel za delovanje delovne opreme. Visokotlačne črpalke delujejo pri najvišji hitrosti in tlaku, ki ju je za delovanje predvidel proizvajalec. Z uporabo prilagojene šobe naj bo ventil za zmanjšanje pritiska ravno na točki reagiranja. Hrup pretoka v šobi ne vpliva na rezultate meritev.

Čas opazovanja

Čas opazovanja je vsaj 30 sekund.

27.   STROJI Z VISOKOTLAČNIM VODNIM CURKOM

(a)    Oprema z nazivnim tlakom ≤ 35 MPa

EN 60335-2-79:2012, Priloga CC

(b)    Oprema z nazivnim tlakom > 35 MPa

EN 1829-1-2010, določba 6.8

28.   HIDRAVLIČNA KLADIVA

Merilna ploskev/število položajev mikrofonov/merilna razdalja

Polkrogla/položaji šestih mikrofonov v skladu z EN ISO 3744:2010, Priloga F, r = 10 m.

Namestitev opreme

Za preskus se kladivo pritrdi na nosilec, uporabi pa se tudi poseben preskusni blok. Slika 28.1 podaja značilnosti tega bloka, slika 28.2 pa kaže položaj nosilca.

Nosilec

Nosilec preskusnega kladiva izpolnjuje zahteve tehničnih lastnosti preskusnega kladiva, zlasti glede teže, izhodne hidravlične moči, pritoka olja in proti tlaka povratne napeljave.

Namestitev

Mehanska namestitev in priključki (gumijaste in druge cevi) ustrezajo zahtevam, podanim v tehničnih podatkih o kladivu. Odpravi se vsak pomemben hrup, ki ga povzročajo cevi in različni mehanski sestavni deli, potrebni za namestitev. Vse povezave sestavnih delov se dobro zatesnijo.

Stabilnost kladiva in statična nosilna sila

Nosilec trdno drži kladivo, tako da je stabilnost enaka kot med običajnimi pogoji delovanja. Kladivo mora delovati v pokončnem položaju.

Orodje

Pri meritvah se uporablja topo orodje. Dolžina orodja izpolnjuje zahteve na sliki 28.1 (preskusni blok).

Preskus pod obremenitvijo

Hidravlična vstopna moč in pretok olja

Pogoji delovanja hidravličnega kladiva se ustrezno prilagodijo, izmerijo in zapišejo skupaj z ustreznimi vrednostmi tehničnih zahtev. Preskušano kladivo se uporabi na način, pri katerem je mogoče doseči 90 % ali več maksimalne hidravlične vstopne moči in pretoka olja v kladivu.

Poskrbi se, da celotna negotovost merilnih verig ps in Q ostaja v območju ± 5 %, da se zagotovi določitev hidravlične vhodne moči z natančnostjo ± 10 %. Ob predpostavki linearne korelacije med hidravlično vstopno močjo in oddano zvočno močjo bi to pomenilo odstopanje pri določanju ravni zvočne moči, ki je manjše od ± 0,4 dB.

Prilagodljivi sestavni deli, ki vplivajo na moč kladiva

Prednastavitve vseh akumulatorjev, osrednjih tlačnih ventilov in drugih možnih prilagodljivih sestavnih delov ustrezajo vrednostim, navedenim v tehničnih podatkih. Če je na izbiro več hitrosti udarjanja, se meritve opravijo z uporabo vseh nastavitev. Navedejo se najvišje in najnižje vrednosti.

Količine, ki jih je treba meriti

Parametri, ki jih je treba ovrednotiti iz izmerjenih obratovalnih parametrov

PIN Hidravlična vstopna moč lomilca, PIN = ps Q

Meritev dovodnega hidravličnega tlaka, ps:

Vstopni oljni pretok v lomilec, Q:

Merilno mesto temperature olja, T:

Čas opazovanja/določitev končne ravni zvočne moči

Čas opazovanja je vsaj 15 sekund.

Meritev se ponovi trikrat ali večkrat, če je potrebno. Končni rezultat se izračuna kot aritmetično povprečje dveh najvišjih vrednosti, ki se ne razlikujeta za več kot 1 dB.

Slika 28.1

Slika 28.2

Opredelitve:

Če se uporabi kvadratni preskusni blok, je največja dolžina enaka 0,89 × ustrezni premer.

Prazen prostor med pokrovom in nakovalom se lahko napolni z elastično penasto gumo ali drugim absorpcijskim materialom, gostota < 220 kg/m3.

29.   HIDRAVLIČNI AGREGATI

Namestitev opreme

Hidravlični agregat se namesti na odbojno površino; hidravlični agregati, montirani na saneh, se položijo na podporo višine 0,40 m, razen če pogoji namestitve, ki jih določi proizvajalec, zahtevajo drugače.

Preskus pod obremenitvijo

Med preskusom orodja niso povezana s hidravličnim agregatom.

Hidravlični agregat je v stanju mirovanja znotraj obsega, ki ga je določil proizvajalec. Deluje pri nazivni hitrosti in nazivnem tlaku. Nazivna hitrost in tlak sta tista, ki sta navedena v navodilih za kupca.

Čas opazovanja

Čas opazovanja je vsaj 15 sekund.

30.   STROJI ZA REZANJE UTOROV

(a)    Talne žage, ki jih upravlja pešec

EN 13862:2021, določba 4.10.2

(b)    Prenosna ročna oprema z motorjem z notranjim zgorevanjem, nameščena na premično oporo, ki se uporablja kot talna žaga

EN ISO 19432-1:2020, določba 4.19.2

(c)    Drugi rezalniki utorov

Preskus pod obremenitvijo

Stroj za rezanje utorov se opremi z največjim rezilom, ki ga je proizvajalec določil v navodilih za kupca. Motor deluje pri najvišji hitrosti, medtem ko rezilo teče v prazno.

Čas opazovanja

Čas opazovanja je vsaj 15 sekund.

31.   KOMPAKTORJI NA ODLAGALIŠČIH ODPADKOV

ISO 6395:2008 s pogoji delovanja in preskušanja, določenimi v Prilogi H k navedenemu standardu.

32.   VRTNE KOSILNICE

(a)    Rotacijske in valjaste kosilnice z motorjem z notranjim zgorevanjem

EN ISO 5395-1:2013, EN ISO 5395-1:2013/A1:2018, določba 4.3, druga alinea

Popravek zaradi površine preskuševališča K2A

Če je K2A ≤ 0,5 dB, se lahko zanemari.

(b)    Rotacijske in valjaste kosilnice z elektromotorjem, na katerih se stoji ali sedi ali ki jih upravlja pešec

EN IEC 62841-4-3:2021, EN IEC 62841-4-3:2021/A11:2021, Priloga I, določba I.2

33.   OBREZOVALNIK TRAT/OBREZOVALNIK TRATNIH ROBOV

EN 50636-2-91:2014, Priloga CC

34.   PUHALNIKI ZA LISTJE

(a)    Oprema z motorjem z notranjim izgorevanjem

EN ISO 22868:2021

(b)    Oprema z elektromotorjem

EN 50636-2-100:2014, Priloga CC

35.   ZBIRALNIKI LISTJA

Glej št. 34.

36.   VILIČARJI

EN 12053:2001+A1:2008

37.   NAKLADALNIKI

ISO 6395:2008 s pogoji delovanja in preskušanja, določenimi v Prilogi D k navedenemu standardu.

38.   MOBILNI ŽERJAVI

EN 13000:2010+A1:2014, določba 5.3

39.   PREMIČNI ZABOJNIKI ZA ODPADKE

Preskuševališče

Popravek zaradi površine preskuševališča K2A

Meritev na prostem:

K2A = 0

Meritve v zaprtem prostoru:

Vrednost konstante K2A, določene v skladu z EN ISO 3744:2010, Priloga A, je ≤ 2,0 dB, pri čemer se K2A ne upošteva.

Merilna ploskev/število položajev mikrofonov/merilna razdalja

Polkrogla/položaji šestih mikrofonov v skladu z EN ISO 3744:2010, Priloga F, r = 3 m.

Pogoji delovanja med preskušanjem

Vse meritve se opravijo pri praznem zabojniku.

Preskus št. 1: Prosto zapiranje pokrova vzdolž ohišja zabojnika

Za zmanjšanje svojega vpliva na meritve delavec stoji ob zadnji strani zabojnika (na strani tečajev). Pokrov se sprosti na njegovi sredini, da bi se med padcem preprečila skrenitev v napačno smer.

Meritev se opravi med naslednjim ciklusom in se ponovi 20-krat:

Preskus št. 2: Popolno odpiranje pokrova

Za zmanjšanje svojega vpliva na meritve delavec stoji ob zadnji strani zabojnika (na strani tečajev) pri zabojniku na štirih kolesih, ali na desni strani zabojnika (med položajem mikrofona 10 in položajem 12) pri zabojnikih na dveh kolesih. Pokrov se sprosti na njegovi sredini ali kar se da blizu sredini.

Da preprečimo kakršno koli premikanje zabojnika, so kolesa med preskusom blokirana. Zabojnik na dveh kolesih lahko delavec za preprečevanje premetavanja drži, tako da položi roko na vrhnji rob.

Meritev se opravi med naslednjim ciklusom:

Preskus št. 3: Prevažanje zabojnika po umetni, neravni stezi

Za ta preskus se uporabi umetno preskusno stezo, ki oponaša neravna tla. Ta preskusna steza je iz dveh vzporednih trakov jeklene mreže (dolge 6 m in široke 400 mm), pritrjene na odbojno ravnino približno vsakih 20 cm. Razdalja med trakovoma se prilagodi v skladu z vrsto zabojnika, da se kolesa lahko kotalijo po vsej dolžini poti. Zagotoviti je treba namestitev na ploski površini. Če je treba, se steza pritrdi na tla s prožnim materialom, da bi se tako izognili emisiji dodatnega parazitnega hrupa.

Primer ustrezne steze je podan na slikah 39.1 in 39.2. Delavec se nahaja na tisti strani pokrova, kjer so tečaji.

Meritev se opravi, ko delavec vleče zabojnik vzdolž umetne steze s stalno hitrostjo približno 1 m/s med točkama A in B (razdalja 4,24 m – glej sliko 39.3), ko os kolesa pri dvokolesnem zabojniku ali os prvega kolesa pri štirikolesnem zabojniku doseže točko A ali točko B. Ta postopek se v vsako smer ponovi trikrat.

Med preskusom za dvokolesni zabojnik je kot med zabojnikom in stezo 45°. Pri štirikolesnem zabojniku delavec zagotovi ustrezen stik vseh koles s stezo.

Časi opazovanja/določitev končne ravni zvočne moči, če se uporabi več kot en pogoj delovanja

Preskusa št. 1 in 2: Prosto zapiranje pokrova vzdolž ohišja zabojnika in popolno odpiranje pokrova

Če je mogoče, se meritve hkrati opravijo pri šestih položajih mikrofonov. V nasprotnem primeru se ravni zvoka, izmerjene na vsakem položaju mikrofona, razvrstijo po naraščajočem vrstnem redu, ravni zvočne moči pa se izračunajo tako, da se poveže vrednosti pri vsakem položaju mikrofona glede na to, v kateri vrsti so.

A-vrednotena časovno integrirana raven zvočnega tlaka ob posamičnem dogodku se izmeri za vsako od 20 zapiranj in 20 odpiranj pokrova na vsakem merilnem mestu. Ravni zvočne moči LWAzapiranje in LWAodpiranje se izračunajo iz povprečja kvadratov petih najvišjih dobljenih vrednosti.

Preskus št. 3: Prevažanje zabojnika po umetni, neravni stezi

Čas opazovanja T je enak času, potrebnem, da se prepelje razdalja med točko A in točko B na stezi.

Raven zvočne moči LWAkotaljenje je enaka povprečju šestih vrednosti, ki se razlikujejo za manj kot 2 dB. Če to merilo ni izpolnjeno s šestimi meritvami, se ciklus ponavlja dokler je potrebno.

Končna raven zvočne moči se izračuna na naslednji način:

LWA = 10 log 1/3 (100,1 LWAzapiranje + 100,1 LWAodpiranje + 100,1 LWAkotaljenje)

Slika 39.1

Risba kotalne steze

Slika 39.2

Detajl konstrukcije in namestitve kotalne steze

Slika 39.3

Merilna razdalja

40.   MOTORNI OKOPALNIKI – MOTOKULTIVATORJI

Glej št. 32.

Med meritvijo orodje ni priključeno ali je odstranjeno.

41.   FINIŠERJI ZA CESTE

EN 500-6:2006+A1:2008, določba 5.17

42.   OPREMA ZA PILOTIRANJE

(a)    Oprema za temeljenje

EN 16228-4:2014+A1:2021, določba 5.8

(b)    Zamenljiva pomožna oprema za pilotiranje

EN 16228-7:2014+A1:2021, določba 5.3

(c)    Kakršna koli druga oprema za pilotiranje

EN 16228-1:2014+A1:2021, določba 5.27.2.2

43.   STROJI ZA POLAGANJE CEVI

ISO 6393:2008

44.   STEZNI GOSENIČARJI

ISO 6393:2008 z enakimi postopki in pogoji delovanja, kot so opisani za traktorje-buldožerje. Preskusna površina je trda odbojna ravnina (ISO 6393:2008, določba 5.3.2).

45.   ELEKTRIČNI GENERATORJI

EN ISO 8528-10:2022

Uporabi se način merjenja navedenega standarda, ki temelji na standardu EN ISO 3744:2010.

46.   STROJI ZA POMETANJE

(a)    Stroji za pometanje cest

EN 17106-2-2021, določba 4.3

(b)    Drugi stroji za pometanje za zunanjo uporabo

EN 60335-2-72:2012, Priloga DD

47.   VOZILA ZA ZBIRANJE ODPADKOV

EN 1501-4:2023

48.   STROJI ZA REZKANJE CESTIŠČA

EN 500-2:2006+A1:2008, določba 5.17

49.   RAHLJALNIKI

(a)    Oprema z motorjem z notranjim izgorevanjem

EN 13684:2018, določba 5.16.2

(b)    Oprema z elektromotorjem

EN IEC 62841-4-7:2022, EN IEC 62841-4-7:2022/A11:2022, Priloga I, določba I.2

50.   DROBILNIKI/SEKALNIKI

(a)    Vrtni drobilniki/sekalniki z ročnim podajanjem

(b)    Gozdarski sekalniki z vodoravnim ročnim podajanjem

EN 13525:2020, določba 5.5

(c)    Gozdarski sekalniki z navpičnim ročnim podajanjem, gozdarski sekalniki z (navpičnim in vodoravnim) mehanskim podajanjem ter drugi drobilniki/sekalniki

Preskus pod obremenitvijo

Drobilnik/sekalnik se preskusi med sekanjem enega ali več kosov lesa.

Delovni cikel sestavlja sekanje okroglega kosa lesa (suh bor ali vezan les) dolžine najmanj 1,5 m, ki je na enem koncu zaostren in katerega premer je približno enak največjemu, ki ga lahko drobilnik/sekalnik sprejme in je naveden v navodilih, ki jih prejme kupec.

Čas opazovanja/določitev končne ravni zvočne moči

Čas opazovanja se konča, ko na območju sekanja ni več materiala, vendar ne presega 20 sekund. Če sta možna oba načina delovanja, se ohrani višja raven zvočne moči.

51.   STROJI ZA ODSTRANJEVANJE SNEGA Z ROTIRAJOČIM ORODJEM

(a)    Cestni stroji za čiščenje snega

EN 17106-3-1:2021, določba 4.2

(b)    Snežne freze, na katerih se sedi ali ki jih upravlja pešec

52.   VOZILA ZA VSESAVANJE

Preskus pod obremenitvijo

Vozilo za vsesavanje se preskusi v mirujočem položaju. Motor in pomožne enote delujejo pri hitrosti, ki jo je proizvajalec predvidel za delovanje delovne opreme. Vakuumske črpalke delujejo pri najvišji hitrosti, ki jo je predvidel proizvajalec. Oprema za vsesavanje deluje tako, da je notranji tlak enak atmosferskemu tlaku (0 % vakuuma). Hrup pretoka sesalne šobe ne sme vplivati na rezultate meritev.

Čas opazovanja

Čas opazovanja je vsaj 15 sekund.

53.   STOLPNI ŽERJAVI

EN 14439:2006+A2:2009, določba 6.4.1

54.   ROVOKOPAČI

ISO 6393:2008

55.   VOZILA ZA PREVOZ BETONA

EN 12609:2021, Priloga B

56.   VODNE ČRPALKE

EN ISO 20361:2019, EN ISO 20361:2019/A11:2020

Uporabi se način merjenja navedenega standarda, ki temelji na standardu EN ISO 3744:2010.

Čas opazovanja je vsaj 15 sekund.

57.   VARILNI AGREGATI

EN ISO 8528-10:2022

Uporabi se način merjenja navedenega standarda, ki temelji na standardu EN ISO 3744:2010.

---

PRILOGA IV

MODELI OZNAKE SKLADNOSTI CE IN OZNAKA ZAJAMČENE RAVNI ZVOČNE MOČI

Oznako skladnosti ce morajo sestavljati začetnice „CE“ v naslednji obliki:

Če oznaka CE zmanjša ali poveča v skladu z velikostjo opreme, je treba upoštevati sorazmerja na gornji risbi. Različne sestavine oznake CE morajo imeti v osnovi enako navpično mero, ki ne sme biti manjša od 5 mm.

Oznako zajamčene ravni zvočne moči mora sestavljati ena sama številka zajamčene zvočne moči v dB, znak LWA in piktogram naslednje oblike:

Če se oznaka zmanjša ali poveča v skladu z velikostjo opreme, je treba upoštevati sorazmerja na gornji risbi. Vendar navpična mera v označbi ne bi smela biti manjša od 40 mm, če je to mogoče.

---

PRILOGA V

NOTRANJI NADZOR PROIZVODNJE

---

PRILOGA VI

NOTRANJI NADZOR PROIZVODNJE S PRESOJO TEHNIČNE DOKUMENTACIJE IN REDNIM PREVERJANJEM

1.

Ta priloga opisuje postopek, s katerim proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti, ki opravlja obveznosti, predpisane v točkah 2, 5 in 6, zagotavlja in izjavlja, da določena oprema izpolnjuje zahteve te direktive. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora pritrditi oznako skladnosti CE in oznako zajamčene ravni zvočne moči, kot se zahteva v členu 11, na vsak kos opreme in sestaviti pisno ES-izjavo o skladnosti, kot zahteva člen 8.

2.

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora sestaviti tehnično dokumentacijo, opisano v točki 3, in jo mora hraniti vsaj 10 let po tem, ko je bil izdelan zadnji izdelek, da je na voljo ustreznim državnim oblastem za inšpekcijske namene. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti lahko hrambo tehnične dokumentacije poveri drugi osebi. V tem primeru mora v ES-izjavi o skladnosti navesti ime in naslov te osebe.

3.

Tehnična dokumentacija mora omogočati oceno skladnosti opreme z zahtevami te direktive. Vsebovati mora vsaj naslednje informacije: —  ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Skupnosti, —  opis opreme, —  znamka, —  trgovsko ime, —  tip, serija in številke, —  tehnični podatki, ki so potrebni za identifikacijo opreme in presojo emisije hrupa, če je potrebno vključno s shematskimi risbami, opisi in pojasnili, potrebnimi za njihovo razumevanje, —  sklicevanje na to direktivo, —  tehnično poročilo o meritvah hrupa, opravljenih v skladu z določbami te direktive, —  uporabljeni tehnični instrumenti ter ocene negotovosti zaradi odstopanja v proizvodnji in njihovo razmerje do zajamčene ravni zvočne moči.

4.	Proizvajalec mora sprejeti vse potrebne ukrepe, da proizvodni proces zagotavlja skladnost proizvedene opreme s tehnično dokumentacijo, navedeno v točkah 2 in 3, ter z zahtevami te direktive.

5.

Presoja, ki jo priglašeni organ opravi pred dajanjem na trg Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora priglašenemu organu, ki ga sam izbere, predložiti kopijo svoje tehnične dokumentacije, preden se prva oprema da na trg ali v obratovanje. Če so dvomi glede verodostojnosti tehnične dokumentacije, priglašeni organ obvesti proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Skupnosti in, če je treba, opravi ali da opraviti spremembe tehnične dokumentacije, ali morebitne potrebne preskuse. Potem, ko je priglašeni organ izdal poročilo, ki potrjuje, da tehnična dokumentacija izpolnjuje določbe te direktive, lahko proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti pritrdi oznako CE na opremo in izda ES-izjavo o skladnosti v skladu s členoma 11 in 8, za katere je v celoti odgovoren.

6.

Presoja, ki jo priglašeni organ opravi med proizvodnjo Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti nadalje vključi priglašeni organ v proizvodno fazo v skladu z enim od naslednjih postopkov, ki jih izbere proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti: —  priglašeni organ opravlja redne preglede, da preveri stalno skladnost proizvedene opreme s tehnično dokumentacijo in zahtevami te direktive; še zlasti se priglašeni organ osredotoči na: —  pravilno in popolno označevanje opreme v skladu s členom 11, —  izdajanje ES-izjave o skladnosti v skladu s členom 8, —  uporabljene tehnične instrumente in rezultate ocene negotovosti zaradi odstopanj v proizvodnji in njihovo razmerje do zajamčene ravni zvočne moči, Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti omogoči priglašenemu organu prost dostop do vse svoje notranje dokumentacije za te postopke ter dostop do dejanskih rezultatov notranjih presoj in korektivnih ukrepov, ki so bili sprejeti. Samo če ti pregledi dajejo nezadovoljive rezultate, priglašeni organ opravi preskuse hrupa, ki se lahko po njegovi sodbi in izkušnjah poenostavijo ali v celoti izvedejo v skladu z določbami, predpisanimi v Prilogi III za ustrezno vrsto opreme, —  priglašeni organ opravi ali da opraviti preglede proizvodov v naključnih presledkih. Treba je proučiti ustrezen vzorec končne opreme, ki jo izbere priglašeni organ, ter opraviti ustrezne preskuse hrupnosti, kot je določeno v Prilogi III, ali enakovredne preskuse. Pregledovanje izdelka mora vključevati naslednje vidike: —  pravilno in popolno označevanje opreme v skladu s členom 11, —  izdajanje ES-izjave o skladnosti v skladu s členom 8. V obeh postopkih pogostost pregledov opredeli priglašeni organ v skladu z rezultati predhodnih ocenjevanj, potrebo po spremljanju izvajanja korektivnih ukrepov in nadaljnjem navodilu za pogostnost pregledov, ki se opravijo glede na letno proizvodnjo in splošno zanesljivost proizvajalca, da bo ohranjal zajamčene vrednosti; vendar je treba pregled opraviti vsaj enkrat na tri leta. Če so dvomi glede verodostojnosti tehnične dokumentacije ali njenega upoštevanja med proizvodnjo, priglašeni organ o tem obvesti proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Skupnosti. V primerih, ko se pregledana oprema ne sklada z določbami te direktive, mora priglašeni organ obvestiti državo članico priglasiteljico.

---

PRILOGA VII

PREVERJANJE IN POTRDITEV IZDELKA

1.

Ta priloga opisuje postopek, s katerim proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti zagotavlja in izjavlja, da oprema, za katero je izdan certifikat iz točke 4, izpolnjuje zahteve te direktive. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora pritrditi oznako CE skupaj s podatki kakor je zahtevano v členu 11, na opremo ter sestaviti pisno ES-izjavo o skladnosti iz člena 8.

2.

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora pri priglašenem organu, ki ga izbere, vložiti vlogo za preverjanje in potrditev izdelka. Vloga mora vsebovati: —  ime in naslov proizvajalca in, če vlogo vlaga njegov pooblaščeni zastopnik, še njegovo ime in naslov, —  pisno izjavo, da ista vloga ni bila vložena pri drugem priglašenem organu, —  tehnično dokumentacijo, ki se sklada z naslednjimi zahtevami: —  opis opreme, —  trgovsko ime, —  tip, serija in številke, —  tehnični podatki, ki so potrebni za identifikacijo opreme in presojo njene emisije hrupa, če je potrebno vključno s shematskimi risbami, opisi in pojasnili, potrebnimi za njihovo razumevanje, —  sklicevanje na to direktivo.

3.	Priglašeni organ mora: —  proučiti, ali je bila oprema izdelana v skladu s tehnično dokumentacijo, —  se s prosilcem dogovoriti, kje bodo v skladu s to direktivo opravljeni preskusi hrupa, —  v skladu s to direktivo opraviti ali dati opraviti potrebne preskuse hrupa.

4.	Če oprema izpolnjuje določbe te direktive, mora priglašeni organ prosilcu izdati certifikat o skladnosti, kot je opisano v Prilogi X. Če priglašeni organ zavrne izdajo certifikata o skladnosti, mora navesti podrobne razloge za zavrnitev.

5.	Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora s tehnično dokumentacijo hraniti kopije certifikata o skladnosti 10 let od datuma, ko je bila oprema dana na trg.

---

PRILOGA VIII

CELOVITO ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI

1.

Ta priloga opisuje postopek s katerim proizvajalec, ki izpolnjuje obveznosti iz točke 2, zagotavlja in izjavlja, da določena oprema izpolnjuje zahteve te direktive. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora pritrditi oznako skladnosti CE, ki ga dopolnjujejo informacije, zahtevane v členu 11, na vsak izdelek in sestaviti pisno ES-izjavo o skladnosti, navedeno v členu 8.

2.	Proizvajalec mora delovati po odobrenem sistemu zagotavljanja kakovosti za projektiranje, proizvodnjo ter končno kontrolo izdelka in preskušanje, kakor je opredeljeno v točki 3, in mora biti nadzorovan, kakor je opredeljeno v točki 4.

3.

Sistem zagotavljanja kakovosti 3.1 Proizvajalec mora vložiti vlogo za oceno svojega sistema zagotavljanja kakovosti pri priglašenem organu, ki ga sam izbere. Vloga mora vsebovati: —  vse ustrezne informacije za predvideno vrsto izdelka, vključno s tehnično dokumentacijo vse opreme, ki je že v fazi projektiranja ali proizvodnje, in mora vsebovati vsaj naslednje informacije: —  ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Skupnosti, —  opis opreme, —  znamka, —  trgovsko ime, —  tip, serija in številke, —  tehnični podatki, ki so potrebni za identifikacijo opreme in presojo njene emisije hrupa, če je potrebno vključno s shematskimi risbami, opisi in pojasnili, potrebnimi za njihovo razumevanje, —  sklicevanje na to direktivo, —  tehnično poročilo o meritvah hrupa, opravljenih v skladu z določbami te direktive, —  uporabljeni tehnični instrumenti ter rezultati ocene negotovosti zaradi odstopanj v proizvodnji in njihovo razmerje do zajamčene ravni zvočne moči, —  kopija ES-izjave o skladnosti, —  dokumentacijo v zvezi s sistemom zagotavljanja kakovosti. 3.2 Sistem zagotavljanja kakovosti mora zagotoviti skladnost izdelka z zahtevami direktive, ki veljajo zanj. Vse elemente, zahteve in predpise, ki jih sprejme proizvajalec, je treba sistematično in urejeno dokumentirati v obliki pisnih usmeritev, postopkov in navodil. Sistem zagotavljanja kakovosti mora dopuščati splošno razumevanje usmeritev in postopkov kakovosti kot so programi, načrti, priročniki in zapisi v zvezi z zagotavljanjem kakovosti. 3.3 Zlasti mora vsebovati ustrezen opis: —  ciljev kakovosti in organizacijskega ustroja, pristojnosti in pooblastil vodstva glede na kakovost projekta in proizvodnje. —  tehnične dokumentacije, ki jo je treba sestaviti za vsak izdelek in vsebuje vsaj informacije, navedene v točki 3.1 za tam navedeno tehnično dokumentacijo, —  metod, postopkov in sistematičnih ukrepanj pri nadzoru projekta in preverjanju projekta, ki se bodo uporabili pri projektiranju izdelkov, ki se nanašajo na zajeto vrsto opreme, —  ustreznih uporabljanih metod, procesov in sistematičnih ukrepanj za proizvodnjo in nadzor kakovosti in zagotavljanje kakovosti, —  pregledov in preskusov, ki se bodo opravljali pred in med proizvodnjo in po njej ter njihovo pogostnost, —  dokumentacije o kakovosti, kot inšpekcijska poročila in podatke o preskusu, podatke o umerjanju, poročila o usposobljenosti zadevnega osebja, itd. —  načinov za spremljanje doseganja zahtevane kakovosti projekta in izdelka ter učinkovitega delovanja sistema zagotavljanja kakovosti. Priglašeni organ mora ovrednotiti sistem zagotavljanja kakovosti, da določi, ali ta izpolnjuje zahteve iz točke 3.2. Predpostavlja skladnost teh zahtev v zvezi s sistemi zagotavljanja kakovosti, ki izvajajo EN ISO 9001. Revizijska skupina mora imeti vsaj enega člana, ki ima izkušnje kot ocenjevalec tehnologije take opreme. Postopek ocenjevanja mora vključevati obisk proizvajalčevih prostorov. O odločitvi je treba obvestiti proizvajalca. Obvestilo mora vsebovati sklepne ugotovitve pregleda in utemeljeno odločitev o oceni. 3.4 Proizvajalec se mora zavezati, da bo izpolnjeval obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema zagotavljanja kakovosti, in da ga bo vzdrževal na ustrezen in učinkovit način. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti obvešča priglašeni organ, ki je odobril njegov sistem zagotavljanja kakovosti, o vseh nameravanih posodobitvah sistema zagotavljanja kakovosti. Priglašeni organ mora ovrednotiti predlagane spremembe in odločiti, ali bo spremenjeni sistem zagotavljanja kakovosti še vedno izpolnjeval zahteve iz točke 3.2, ali pa je potrebna ponovna ocena. O svoji odločitvi mora obvestiti proizvajalca. Obvestilo mora vsebovati sklepne ugotovitve pregleda in utemeljeno odločitev o oceni.

4.

Nadzorovanje, za katerega je odgovoren priglašeni organ 4.1 Namen nadzorovanja je prepričati se, da proizvajalec primerno izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema zagotavljanja kakovosti. 4.2 Proizvajalec mora priglašenemu organu za namene inšpekcije dovoliti vstop na lokacije projektiranja, proizvodnje, kontrole, preskušanja in skladiščenja ter mu mora priskrbeti vse potrebne informacije, zlasti: —  dokumentacijo o sistemu zagotavljanja kakovosti —  dokumentacijo o kakovosti, ki jo predvideva projektni del sistema zagotavljanja kakovosti, kot so rezultati analiz, izračunov, preskusov, itd. —  dokumentacijo o kakovosti, ki jo predvideva proizvodni del sistema zagotavljanja kakovosti, kot so inšpekcijska poročila in podatki o preskusu, podatki o umerjanju, poročila o usposobljenosti zadevnega osebja, itd. 4.3 Priglašeni organ redno opravlja revizije za zagotovitev, da proizvajalec ohranja in uporablja sistem zagotavljanja kakovosti in mora proizvajalcu dati poročilo o reviziji. 4.4 Poleg tega priglašeni organ lahko nenapovedano obiskuje proizvajalca. Med temi obiski lahko opravlja preskuse ali naroči njihovo izvedbo, da bi tako preveril, če je treba, pravilno delovanje sistema zagotavljanja kakovosti. Priglašeni organ mora proizvajalcu dati poročilo o obisku in poročilo o preskusu, če je bil ta opravljen.

5.

Proizvajalec mora najmanj 10 let po izdelavi zadnje opreme hraniti za državne oblasti: —  dokumentacijo, navedeno v drugi alinei točke 3.1 te priloge, —  posodobitev, navedeno v drugem odstavku točke 3.4, —  odločitve in poročila priglašenega organa, ki so navedeni v zadnjem odstavku točke 3.4, točkah 4.3 in 4.4.

6.	Vsak priglašeni organ mora drugim priglašenim organom dati ustrezne informacije v zvezi z izdanimi in preklicanimi odobritvami sistema zagotavljanja kakovosti.

---

PRILOGA IX

MINIMALNA MERILA, KI JIH MORAJO DRŽAVE ČLANICE UPOŠTEVATI ZA PRIGLASITEV ORGANOV

---

PRILOGA X

PREVERJANJE IN POTRDITEV IZDELKA

VZOREC CERTIFIKATA O SKLADNOSTI