DIREKTIVA 2008/56/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (Besedilo velja za EGP)

1. Biotska raznovrstnost se ohranja. Kakovost in prisotnost habitatov ter razporeditev in številčnost vrst so v skladu s prevladujočimi fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi pogoji.

2. Neavtohtone vrste, ki so posledica človekovih dejavnosti, so na ravneh, ki ne škodujejo ekosistemom.

3. Populacije vseh rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v komercialne namene, so znotraj varnih bioloških meja in imajo takšno razporeditev starosti in velikosti populacije, ki je značilna za zdrav stalež.

4. Vsi elementi morskih prehranjevalnih spletov so, kolikor je znano, prisotni v normalnih količinah in so normalno raznoliki ter se pojavljajo na ravneh, ki lahko zagotavljajo dolgoročno številčnost vrst in ohranitev njihove polne sposobnosti razmnoževanja.

5. Evtrofikacija, ki jo povzroči človek, in zlasti njeni škodljivi učinki, kot so upad biotske raznovrstnosti, degradacija ekosistemov, škodljivo cvetenje alg in pomanjkanje kisika v spodnjih plasteh voda, so minimalni.

6. Neoporečnost morskega dna je na ravni, ki zagotavlja zaščito strukture in funkcij funkcije ekosistemov ter preprečuje škodljive vplive zlasti na bentoške ekosisteme.

7. Trajna sprememba hidrografskih pogojev ne škoduje morskim ekosistemom.

8. Koncentracije onesnaževal so na ravneh, ki ne povzročajo onesnaženosti.

9. Onesnaževala v ribah in drugi morski hrani, namenjeni za prehrano ljudi, ne presegajo ravni, ki jih določa zakonodaja Skupnosti ali drugi ustrezni standardi.

10. Lastnosti in količine morskih odpadkov ne škodujejo obalnemu in morskemu okolju.

11. Uvedba energije, vključno s podvodnim hrupom, je na vseh ravneh, ki ne škodujejo morskemu okolju.

1. Ime in naslov pristojnega organa ali organov – uradno ime in naslov določenega pristojnega organa ali organov.

2. Pravni status pristojnega organa ali organov – kratek opis pravnega statusa pristojnega organa ali organov.

3. Odgovornosti – kratek opis pravnih in upravnih odgovornosti pristojnega organa ali organov in njegova/njihova vloga glede zadevnih morskih voda.

4. Članstvo – kadar pristojni organ ali organi deluje/-jo kot usklajevalni organ za druge pristojne organe, je treba navesti seznam le-teh, skupaj s povzetkom institucionalnih povezav za zagotovitev usklajevanja.

5. Regijsko ali podregijsko usklajevanje – zahteva se povzetek mehanizmov, vzpostavljenih za zagotovitev usklajevanja med državami članicami, katerih morske vode spadajo v isto morsko regijo ali podregijo.

Opomba 1: podan je okvirni seznam relevantnih parametrov in značilnosti za vrste, habitate in ekosisteme, ki odraža parametre, na katere vplivajo pritiski iz tabele 2 te priloge in ki so pomembni za merila, določena v skladu s členom 9(3). Posamezne parametre in značilnosti, ki se uporabijo za spremljanje in presojo, bi bilo treba določiti v skladu z zahtevami iz te direktive, vključno s tistimi iz členov 8 do 11.

Opomba 2: številke v tem stolpcu se nanašajo na ustrezne oštevilčene točke v Prilogi I.

Opomba 3: v tabeli 1 so samo kakovostni deskriptorji (1), (3), (4) in (6), ki temeljijo na stanju, za katere so merila določena v skladu s členom 9(3). Vsi ostali kakovostni deskriptorji iz Priloge I, ki temeljijo na pritisku, so lahko relevantni za vsako temo.

Opomba 4: te skupine vrst so dodatno specificirane v delu II Priloge k Sklepu Komisije (EU) 2017/848 z dne 17. maja 2017 o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda ter specifikacijah in standardiziranih metodah za spremljanje ter presojo in razveljavitvi Sklepa 2010/477/EU (glej stran 43 tega Uradnega lista).

Opomba 5: ti širši tipi habitata so dodatno specificirani v delu II Priloge k Sklepu Komisije (EU) 2017/848.

Opomba 1: presoja pritiskov bi morala obravnavati njihove ravni v morskem okolju in, če je primerno, stopnje vnosov (iz kopenskih ali atmosferskih virov) v morsko okolje.

Opomba 2: številke v tem stolpcu se nanašajo na ustrezne oštevilčene točke v Prilogi I.

Opomba 3: v tabeli 2a so samo kakovostni deskriptorji (2), (3), (5), (6), (7), (8), (9), (10) in (11), ki temeljijo na pritisku, za katere so merila določena v skladu s členom 9(3). Vsi ostali kakovostni deskriptorji iz Priloge I, ki temeljijo na stanju, so lahko relevantni za vsako temo.

1. Ustrezna pokritost vseh elementov, značilnih za morske vode pod suverenostjo ali v pristojnosti države članice znotraj morske regije ali podregije.

2. Treba je zastaviti (a) ciljne vrednosti, ki ustvarjajo želene pogoje, ki imajo podlago v določitvi dobrega okoljskega stanja; (b) merljive ciljne vrednosti in s tem povezane kazalce, ki dopuščajo spremljanje in ocenjevanje; in (c) operativne ciljne vrednosti v zvezi z dejanskimi izvedbenimi ukrepi za podporo pri doseganju teh ciljnih vrednosti.

3. Določanje okoljskega stanja, ki ga je treba doseči ali ohraniti, in oblikovanje stanja glede na merljive lastnosti elementov, ki so značilni za morske vode države članice znotraj morske regije ali podregije.

4. Doslednost zastavljenih ciljnih vrednosti; ciljne vrednosti ne smejo biti med seboj nasprotujoče.

5. Določanje sredstev, potrebnih za doseganje ciljnih vrednosti.

6. Določitev časovnega roka za doseganje ciljnih vrednosti, vključno z morebitnimi vmesnimi ciljnimi vrednostmi.

7. Določanje kazalcev, namenjenih za nadzorovanje napredka in usmerjanje upravnih odločitev k doseganju ciljnih vrednosti.

8. Določanje referenčnih točk, kjer je to ustrezno (ciljne in mejne referenčne točke).

9. Skrbno preučevanje družbenih in gospodarskih razmer pri zastavljanju ciljev.

10. Preučevanje zastavljenih okoljskih ciljnih vrednosti, s tem povezanih kazalcev ter mejnih in ciljnih referenčnih točk, razvitih na podlagi okoljskega cilja, določenega v členu 1, da se presodi, ali bi morskim vodam, ki so pod suverenostjo in v pristojnosti držav članic znotraj morske regije, z doseganjem ciljnih vrednosti zagotovili stanje, ki jim ustreza.

11. Združljivost ciljnih vrednosti, katerim so se Skupnost in države članice zavezale s pomembnimi mednarodnimi in regionalnimi sporazumi, ter uporaba tistih, ki so najpomembnejši za zadevno morsko regijo ali podregijo z namenom doseči okoljski cilj iz člena 1.

12. Ko se niz ciljnih vrednosti in kazalcev zbere, bi jih bilo treba preučiti skupaj in glede na okoljski cilj, določen v členu 1, da se presodi, ali bo doseganje ciljnih vrednosti morskemu okolju zagotovilo stanje, ki mu ustreza.

1. Treba je zagotoviti informacije za presojo okoljskega stanja ter za ocenitev oddaljenosti od, in napredka k, doseganju dobrega okoljskega stanja v skladu s Prilogo III ter merili in metodološkimi standardi, ki jih je treba določiti v skladu s členom 9(3).

2. Treba je zagotoviti nastajanje informacij, ki omogočajo prepoznavanje ustreznih kazalcev za okoljske ciljne vrednosti, predvidene v členu 10.

3. Treba je zagotoviti nastajanje informacij, ki omogočajo presojo vpliva na ukrepe iz člena 13.

4. Treba je vključiti dejavnosti, da se ugotovi vzrok spremembe in s tem uvede morebitne korektivne ukrepe, potrebne za ponovno doseganje dobrega okoljskega stanja, če se ugotovi, da je prišlo do odmikanja od želenega stanja.

5. Treba je zagotoviti informacije o kemičnih onesnaževalih v vrstah z območij komercialnega ribolova, ki se uporabljajo za prehrano ljudi.

6. Treba je vključiti dejavnosti za potrditev, da se s popravnimi ukrepi dosežejo želene spremembe, ne pa neželeni stranski učinki.

7. Treba je zbrati informacije na podlagi morskih regij ali podregij v skladu s členom 4.

8. Treba je zagotoviti primerljivost ocenjevalnih pristopov in metod med morskimi regijami in/ali podregijami in znotraj njih.

9. Treba je razviti tehnične specifikacije in standardizirane metode za spremljanje na ravni Skupnosti, da se omogoči primerljivost informacij.

10. Treba je zagotoviti čim boljšo združljivost z obstoječimi programi, razvitimi na regionalni in mednarodni ravni, da se tako pospeši skladnost med temi programi in izogne podvajanju prizadevanj, z uporabo tistih smernic za spremljanje, ki so najpomembnejše za zadevno morsko regijo ali podregijo.

11. Presojo o bistvenih spremembah okoljskih pogojev je treba vključiti kot del začetne presoje iz člena 8, kakor tudi nove in nastajajoče zadeve, kjer je to potrebno.

12. Treba je obravnavati ustrezne elemente, naštete v Prilogi III, in njihovo naravno spremenljivost kot del začetne presoje, predvidene v členu 8, in oceniti trende, usmerjene k doseganju okoljskih ciljev, določenih v členu 10(1), z uporabljanjem določenih kazalcev in njihovih mejnih ali ciljnih referenčnih točk, kjer je to primerno.

1. Nadzorovanje vnosa: upravljavski ukrepi, ki vplivajo na količino dovoljene človekove dejavnosti.

2. Nadzorovanje iznosa: upravljavski ukrepi, ki vplivajo na dovoljeno stopnjo motnje komponente ekosistema.

3. Nadzori prostorske in časovne porazdelitve: upravljavski ukrepi, ki vplivajo na to, kje in kdaj se dovoli dejavnost.

4. Ukrepi za usklajevanje upravljanja: orodja, ki zagotavljajo, da je upravljanje usklajeno.

5. Ukrepi za izboljšanje sledljivosti onesnaženosti morja, kjer je to izvedljivo.

6. Gospodarske pobude: upravljavski ukrepi, ki so v gospodarskem interesu tistih, ki uporabljajo morske ekosisteme za delovanje na načine, ki pripomorejo k doseganju cilja dobrega okoljskega stanja.

7. Orodja za ublažitev in sanacijo: upravljavska orodja, ki usmerjajo človekove dejavnosti k obnavljanju poškodovanih komponent morskih ekosistemov.

8. Komunikacija, vključevanje interesnih skupin in večanje javne ozaveščenosti.