Člen 17 Obveznosti kupcev kreditov

1.   Države članice zagotovijo, da:

Države članice gostiteljice lahko zahtevo iz prvega pododstavka razširijo na druge kreditne pogodbe.

2.   Države članice zagotovijo, da poleg nacionalnih določb, s katerimi se prenaša ta direktiva, ali določb veljavnega prava o varstvu potrošnikov, pogodbenega prava, civilnega prava ali kazenskega prava za kupca kreditov ne veljajo nobene dodatne zahteve za odkup pravic kreditodajalca, ki izhajajo iz nedonosne kreditne pogodbe, ali same nedonosne kreditne pogodbe. Države članice zagotovijo, da se ustrezno pravo Unije in nacionalno pravo, ki se nanaša zlasti na izvrševanje pogodb, varstvo potrošnikov, pravice kreditojemalcev, odobritve kreditov, predpise o bančni tajnosti in kazensko pravo, po prenosu pravic kreditodajalca, ki izhajajo iz kreditne pogodbe, ali same nedonosne kreditne pogodbe še naprej uporablja za kupca kreditov. Prenos pravic kreditodajalca, ki izhajajo iz kreditne pogodbe, ali same nedonosne kreditne pogodbe na kupca kreditov ne vpliva na raven varstva, ki se v okviru prava Unije in nacionalnega prava ter pravil o insolventnosti zagotavlja potrošnikom in drugim kreditojemalcem, pri čemer se ne posega v nacionalna in mednarodna pravila o zadolžnicah in menicah.

3.   Ta direktiva ne posega v nacionalna pooblastila v zvezi s kreditnimi registri, vključno s pooblastili za zahtevanje informacij od kupcev kreditov v zvezi s pravicami kreditodajalca, ki izhajajo iz kreditne pogodbe, ali v zvezi s samo kreditno pogodbo in njenim izpolnjevanjem.

4.   Države članice lahko kupcem kreditov dovolijo, da za servisiranje kreditnih pogodb, ki so jih pridobili, najamejo fizične osebe. Za te fizične osebe se uporablja nacionalna regulativna in nadzorniška ureditev, pri čemer ne smejo imeti svobode zagotavljanja dejavnosti servisiranja kreditov v drugi državi članici, kot je določena v tej direktivi.

5.   Države članice zagotovijo, da imenovan serviser kreditov ali subjekt iz člena 2(5), točka (a)(i) ali (iii) v imenu kupca kreditov izpolnjuje obveznosti, naložene kupcu kreditov na podlagi odstavka 2 tega člena ter členov 18 in 20. V primerih, kadar serviser kreditov ali subjekt iz člena 2(5), točka (a)(i) ali (iii), ni imenovan, te obveznosti še naprej veljajo za kupca kreditov ali njegovega zastopnika.

Države članice lahko zahtevajo, da imenovan serviser kreditov ali subjekt iz člena 2(5), točka (a)(i) ali (iii), v imenu kupca kreditov izpolnjuje obveznosti, naložene kupcu kreditov v skladu z nacionalnim pravom, vključno v zvezi z odstavkom 3 tega člena.