Člen 3 Opredelitev pojmov

„krita obveznica“ pomeni dolžniško obveznost, ki jo izda kreditna institucija v skladu z določbami nacionalnega prava za prenos obveznih zahtev te direktive in je zavarovana s kritnimi sredstvi, v zvezi s katerimi lahko vlagatelji v krite obveznice neposredno uveljavljajo pravice kot prednostni upniki;

„program kritih obveznic“ pomeni strukturne značilnosti izdaje kritih obveznic, določene na podlagi zakonskih predpisov in pogodbenih pogojev, v skladu z dovoljenjem, izdanim kreditni instituciji, ki izda krite obveznice;

„kritno premoženje“ pomeni jasno določen nabor sredstev, s katerimi so zavarovane plačilne obveznosti, povezane s kritimi obveznicami, in ki so ločena od drugih sredstev, ki jih poseduje kreditna institucija, ki izda krite obveznice;

„kritna sredstva“ pomeni sredstva, vključena v kritno premoženje;

„sredstva zavarovanja“ pomeni stvarna sredstva in sredstva v obliki izpostavljenosti, s katerimi so zavarovana kritna sredstva;

„ločevanje“ pomeni aktivnosti, ki jih izvede kreditna institucija, ki izda krite obveznice, s katerimi izbere kritna sredstva in zagotovi, da upniki, ki niso vlagatelji v krite obveznice ali nasprotne stranke pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ne morejo zakonito dostopati do njih;

„kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kakor je opredeljena v točki 1 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

„specializirana hipotekarna kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, ki kredite financira izključno ali predvsem z izdajanjem kritih obveznic, ki ji je zakonsko dovoljeno samo dajanje hipotekarnih kreditov in kreditov javnemu sektorju ter ki ne sme sprejemati vlog, sprejema pa druga vračljiva sredstva od javnosti;

„samodejna pospešitev“ pomeni situacijo, v kateri krita obveznica v primeru insolventnosti ali reševanja izdajatelja samodejno takoj zapade v plačilo in imajo vlagatelji v to krito obveznico izvršljivo terjatev za poplačilo v času pred prvotnim datumom zapadlosti;

„tržna vrednost“ pomeni, glede nepremičnin, tržno vrednost, kakor je opredeljena v točki 76 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

„hipotekarna kreditna vrednost“ pomeni, glede nepremičnin, hipotekarno kreditno vrednost, kakor je opredeljena v točki 74 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

„primarna sredstva“ pomeni prevladujoča kritna sredstva, ki določajo naravo kritnega premoženja;

„nadomestna sredstva“ pomeni kritna sredstva, ki prispevajo k zahtevam glede kritja, in ki niso primarna sredstva;

„presežno zavarovanje“ pomeni celotno zakonsko, pogodbeno ali prostovoljno raven zavarovanja, ki presega zahtevo glede kritja iz člena 15;

„zahteve glede ujemajočega financiranja“ pomeni pravila, ki zahtevajo, da se denarni tokovi med obveznostmi in sredstvi, ki zapadejo, ujemajo, tako da se v pogodbenih pogojih zagotovi, da plačila kreditojemalcev in nasprotnih strank pogodb o izvedenih finančnih instrumentih zapadejo pred izplačili vlagateljem v krite obveznice in nasprotnim strankam pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, da so prejeti zneski po vrednosti vsaj enaki zneskom, ki jih je treba izplačati vlagateljem v krite obveznice in nasprotnim strankam pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ter da se zneski, prejeti od kreditojemalcev in nasprotnih strank pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, vključijo v kritno premoženje v skladu s členom 16(3) do nastopa zapadlosti plačil vlagateljem v krite obveznice in nasprotnim strankam pogodb o izvedenih finančnih instrumentih;

„neto likvidnostni odliv“ pomeni vsa izplačila z zapadlostjo na en dan, vključno s plačili glavnice in obresti ter plačili na podlagi pogodb o izvedbenih finančnih instrumentih v okviru programa kritih obveznic, potem ko se odštejejo vsa vplačila z zapadlostjo na isti dan, iz naslova terjatev, povezanih s kritnimi sredstvi;

„struktura zapadlosti, ki jo je mogoče podaljšati“ pomeni mehanizem, ki omogoča možnost podaljšanja načrtovane zapadlosti kritih obveznic za predhodno določeno obdobje in v primeru, da pride do določenega sprožilca;

„javni nadzor kritih obveznic“ pomeni nadzor programov kritih obveznic, s katerim se zagotavlja izpolnjevanje zahtev, ki veljajo za izdajanje kritih obveznic, in izvrševanje teh zahtev;

„posebni upravitelj“ pomeni osebo ali subjekt, imenovan za upravljanje programa kritih obveznic v primeru insolventnosti kreditne institucije, ki izda krite obveznice v okviru navedenega programa, ali kadar je bilo za to kreditno institucijo v skladu s členom 32(1) Direktive 2014/59/EU ugotovljeno, da propada ali bo verjetno propadla, ali, v izjemnih okoliščinah, kadar ustrezni pristojni organ ugotovi, da je pravilno delovanje te kreditne institucije resno ogroženo;

„reševanje“ pomeni reševanje, kakor je opredeljeno v točki 1 člena 2(1) Direktive 2014/59/EU;

„skupina“ pomeni skupino, kakor je opredeljena v točki 138 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

„javna podjetja“ pomeni javna podjetja, kakor so opredeljena v točki (b) člena 2 Direktive Komisije 2006/111/ES.