Člen 19 Zahteve za sisteme in kontrole

vsaj letni pregled učinkovitosti modela za vrednotenje;

potrditev vseh pomembnih sprememb v politiki vrednotenja s strani vodstva;

jasno izjavo o nagnjenosti institucije k prevzemanju tveganja v zvezi z izpostavljenostjo pozicijam, za pri katerih obstaja negotovost pri vrednotenju, ki se spremlja na skupni ravni institucije;

neodvisnost postopka vrednotenja med enotami za prevzemanje tveganja in enotami za nadzor;

celovit postopek notranje revizije v zvezi s postopki in nadzorom vrednotenja.

natančno opredeljen popis produktov na ravni institucije, ki zagotavlja, da je vsaka pozicija vrednotenja edinstveno povezana z opredelitvijo produkta;

metodologije vrednotenja za vsak proizvod na popisu, ki zajemajo izbiro in umerjanje modela, prilagoditve poštene vrednosti, dodatne prilagoditve vrednosti, metodologijo za neodvisen pregled cen, ki se uporablja za produkt, in mero negotovosti pri vrednotenju;

postopek za potrjevanje, ki zagotavlja, da oddelek za prevzem tveganja in zadevni oddelek za nadzor za vsak produkt odobrita metodologije na ravni produkta iz točke (b) in potrdita, da odražajo dejansko prakso za vsako postavko vrednotenja, povezano s produktom;

opredeljene pragove na podlagi opaženih tržnih podatkov za določanje, kdaj modeli za vrednotenje niso več dovolj zanesljivi;

formalen postopek neodvisnega pregleda cen na podlagi cen, ki niso odvisne od zadevne trgovalne enote;

postopke odobritve novih proizvodov, ki se sklicujejo na popis in vključujejo vse notranje deležnike, pomembne za merjenje tveganja, nadzor tveganja, računovodsko poročanje ter dodeljevanje in potrjevanje vrednotenj finančnih instrumentov;

postopek pregledovanja novih dogovorov za zagotavljanje, da se podatki o določanju cen novih poslov uporabijo za ocenjevanje, ali so vrednotenja podobnih izpostavljenosti vrednotenja dovolj preudarna.