PRILOGA I PREDNOSTNI KORIDORJI IN OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE

(1) Elektroenergetske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi: povezave med državami članicami v regiji in s sredozemskim območjem, vključno z Iberskim polotokom, zlasti za integracijo električne energije iz obnovljivih virov energije, za krepitev infrastruktur notranjih omrežij, da bi se spodbudilo povezovanje trgov v regiji in da bi se končala osamitev Irske, ter za zagotovitev potrebnih podaljšanj priobalnih omrežij za energijo iz obnovljivih virov na kopnem in krepitev nacionalnega omrežja, potrebna za vzpostavitev ustreznega in zanesljivega prenosnega omrežja ter za oskrbo neobalnih držav članic z električno energijo, proizvedeno na morju.

(2) Elektroenergetske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi: povezave in notranji daljnovodi v smereh sever–jug in vzhod–zahod za vzpostavitev notranjega trga, vključitev proizvodnje iz obnovljivih virov energije, da bi se končala osamitev Cipra, ter za zagotovitev potrebnih podaljšanj priobalnih omrežij za energijo iz obnovljivih virov na kopnem in krepitev nacionalnega omrežja, ki je potrebna za vzpostavitev ustreznega in zanesljivega prenosnega omrežja ter za oskrbo neobalnih držav članic z električno energijo, proizvedeno na morju.

(3) Načrt povezovanja na baltskem energetskem trgu na področju električne energije: povezave med državami članicami in notranji daljnovodi v baltski regiji za spodbujanje povezovanja trgov ob hkratni integraciji naraščajočih deležev energije iz obnovljivih virov v regiji.

(4) Priobalna omrežja v severnih morjih: razvoj priobalnega električnega omrežja, razvoj integriranega priobalnega električnega omrežja in, kadar je ustrezno, vodikovega omrežja in s tem povezani povezovalni daljnovodi v Severnem morju, Irskem morju, Keltskem morju, Rokavskem prelivu in sosednjih vodah za transport električne energije ali, če je ustrezno, vodika iz priobalnih obnovljivih virov energije v središča porabe in shranjevanja ali za povečanje čezmejne izmenjave energije iz obnovljivih virov.

(5) Načrt povezovanja na baltskem energetskem trgu na področju priobalnih omrežij: razvoj priobalnega električnega omrežja, razvoj integriranega priobalnega električnega omrežja in, kadar je ustrezno, vodikovega omrežja, in povezani povezovalni daljnovodi v Baltskem morju in sosednjih vodah za transportelektrične energije ali, kadar je ustrezno, vodika iz priobalnih obnovljivih virov energije v središča porabe in shranjevanja ali za povečanje čezmejne izmenjave energije iz obnovljivih virov.

(6) Južna in zahodna priobalna omrežja: razvoj priobalnega električnega omrežja, razvoj integriranega priobalnega električnega omrežja in, kadar je ustrezno, vodikovega omrežja, in povezani povezovalni daljnovodi v Sredozemskem morju, tudi v Cadiškem zalivu, in sosednjih vodah za transport električne energije ali, kadar je ustrezno, vodika iz priobalnih obnovljivih virov energije v središča porabe in shranjevanja ali za povečanje čezmejne izmenjave energije iz obnovljivih virov.

(7) Južna in vzhodna priobalna omrežja: razvoj priobalnega električnega omrežja, razvoj integriranega priobalnega električnega omrežja in, kadar je ustrezno, vodikovega omrežja, in povezani povezovalni daljnovodi v Sredozemskem morju, Črnem morju in sosednjih vodah za transport električne energije ali, kadar je ustrezno, vodika iz priobalnih obnovljivih virov energije v središča porabe in shranjevanja ali za povečanje čezmejne izmenjave energije iz obnovljivih virov.

(8) Atlantska priobalna omrežja: razvoj priobalnega električnega omrežja in integriranega priobalnega električnega omrežja in povezani povezovalni daljnovodi v vodah severnega Atlantskega oceana za transport električne energije iz priobalnih obnovljivih virov energije v središča porabe in shranjevanja ter za povečanje čezmejne izmenjave električne energije.

(9) Povezave vodika v zahodni Evropi: infrastruktura za vodik in sprememba namena plinske infrastrukture, ki omogoča vzpostavitev integriranega nosilnega prenosnega omrežja za vodik, ki neposredno ali posredno (prek povezave s tretjo državo) povezuje države v regiji in ustreza njihovim posebnim potrebam po infrastrukturi za vodik, ki je podlaga za vzpostavitev prenosnega omrežja za vodik za celotno Unijo, v zvezi z otoki in otoškimi sistemi pa zmanjšuje energetske osamitve, podpira inovativne in druge rešitve, ki vključujejo vsaj dve državi članici in znatno prispevajo k doseganju energetskih in podnebnih ciljev Unije za leto 2030 in njenega cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050, ter znatno prispeva k trajnostnosti otoškega energetskega sistema in sistema Unije.

(10) Povezave vodika v vzhodni srednji in jugovzhodni Evropi: infrastruktura za vodik in sprememba namena plinske infrastrukture, ki omogoča vzpostavitev integriranega nosilnega prenosnega omrežja za vodik, ki neposredno ali posredno (prek povezave s tretjo državo) povezuje države v regiji in ustreza njihovim posebnim potrebam po infrastrukturi za vodik, ki je podlaga za vzpostavitev vseevropskega transportnega omrežja za vodik, v zvezi z otoki in otoškimi sistemi pa zmanjšuje energetske osamitve, podpira inovativne in druge rešitve, ki vključujejo vsaj dve državi članici in znatno prispevajo k doseganju energetskih in podnebnih ciljev Unije za leto 2030 in njenega cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050, ter znatno prispeva k trajnostnosti otoškega energetskega sistema in sistema Unije.

(11) Načrt povezovanja na baltskem energetskem trgu na področju vodika: infrastruktura za vodik in sprememba namena plinske infrastrukture, ki omogoča vzpostavitev integriranega nosilnega prenosnega omrežja za vodik, ki neposredno ali posredno (prek povezave s tretjo državo) povezuje države v regiji in ustreza njihovim posebnim potrebam po infrastrukturi za vodik, ki je podlaga za vzpostavitev vseevropskega transportnega omrežja za vodik, v zvezi z otoki in otoškimi sistemi pa zmanjšuje energetske osamitve, podpira inovativne in druge rešitve, ki vključujejo vsaj dve državi članici in znatno prispevajo k doseganju energetskih in podnebnih ciljev Unije za leto 2030 in njenega cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050, ter znatno prispeva k trajnostnosti otoškega energetskega sistema in sistema Unije.

(12) Uvajanje pametnih omrežij električne energije: sprejetje tehnologij pametnih omrežij v Uniji za učinkovito združevanje ravnanja in ukrepov vseh uporabnikov, priključenih na električno omrežje, zlasti proizvajanje velikih količin električne energije iz obnovljivih ali distribuiranih virov energije ter odziv na povpraševanje potrošnikov, shranjevanje energije, električna vozila in drugi prožni viri, v zvezi z otoki in otoškimi sistemi pa zmanjšanje energetske osamitve, podpora inovativnim in drugim rešitvam, ki vključujejo vsaj dve državi članici in znatno prispevajo k doseganju energetskih in podnebnih ciljev Unije za leto 2030 in njenega cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050, ter znatno prispevanje k trajnostnosti otoškega energetskega sistema in sistema Unije.

(13) Čezmejno omrežje za ogljikov dioksid: razvoj transportne infrastrukture za transport in shranjevanje ogljikovega dioksida med državami članicami in sosednjimi tretjimi državami za namene zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida, zajetega v industrijskih obratih, za trajno geološko shranjevanje, pa tudi za uporabo ogljikovega dioksida za sintetične gorivne pline, z namenom trajne nevtralizacije ogljikovega dioksida.

(14) Pametna plinska omrežja: uvajanje tehnologij pametnih plinskih omrežij po vsej Uniji za učinkovito integracijo različnih virov nizkoogljičnih in zlasti obnovljivih plinov v plinsko omrežje, podpora uvajanju inovativnih in digitalnih rešitev za upravljanje omrežja ter spodbujanje pametnega povezovanja energetskega sektorja in prilagajanja odjema, tudi s tem povezane fizične nadgradnje, če je nepogrešljiva za delovanje opreme in naprav za vključevanje nizkoogljičnih in zlasti obnovljivih plinov.