Člen 3 Določitev organov za reševanje in pristojnih ministrstev

1.   Vsaka država članica določi enega ali, izjemoma, več organov za reševanje, ki so pooblaščeni za uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje.

2.   Organi za reševanje so nacionalne centralne banke, pristojna ministrstva ali javni upravni organi ali organi s pooblastili na področju javnega upravljanja.

3.   Kadar so organu za reševanje dodeljene druge funkcije, vključno z nadzornimi, se vzpostavijo ustrezne strukturne ureditve, da se preprečijo nasprotja interesov med funkcijami, ki so mu dodeljene na podlagi te direktive, in nadzornimi ali drugimi funkcijami, brez poseganja v obveznosti izmenjave informacij in sodelovanja, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 6.

Države članice poskrbijo, da se s temi ureditvami zagotovi dejanska operativna neodvisnost, vključno z osebjem, linijami poročanja in postopki odločanja organa za reševanje, ki so ločeni od vseh njegovih nadzornih ali drugih funkcij.

4.   Zahteve iz odstavka 3 ne izključujejo, da:

5.   Organi za reševanje sprejmejo in javno objavijo notranja pravila za preprečevanje nasprotij interesov skladno z zahtevami iz odstavkov 3 in 4, vključno s pravili o poslovni skrivnosti in izmenjavi informacij med različnimi področji funkcij.

6.   Države članice zahtevajo, da organi, ki opravljajo funkcije nadzora in reševanja, ter osebe, ki izvajajo te funkcije v njihovem imenu, pri pripravi, načrtovanju in izvajanju odločitev o reševanju tesno sodelujejo, tako v primeru, ko sta organ za reševanje in nadzorni organ ločena subjekta, kot v primeru, ko obe funkciji izvaja en sam subjekt.

7.   Vsaka država članica določi eno ministrstvo kot pristojno ministrstvo na podlagi te direktive. Države članice po potrebi zagotovijo, da se vzpostavi ustrezen usklajevalni mehanizem z drugimi vključenimi ministrstvi.

8.   Kadar v državi članici organ za reševanje ni pristojno ministrstvo, organ za reševanje pristojno ministrstvo brez nepotrebnega odlašanja obvesti o odločitvah, sprejetih na podlagi te direktive, in, razen če v nacionalnem pravu ni določeno drugače, pred izvajanjem odločitev z neposrednim finančnim učinkom pridobi odobritev zadevnega pristojnega ministrstva.

9.   Kadar država članica določi več kot en organ za reševanje, Komisiji in organu EIOPA v zvezi s tem predloži izčrpno obrazloženo obvestilo ter tem organom jasno dodeli funkcije in odgovornosti, zagotovi ustrezno usklajevanje med njimi in določi en sam organ kot kontaktni organ za namene sodelovanja in usklajevanja z zadevnimi organi iz drugih držav članic.

10.   Države članice obvestijo EIOPA o nacionalnem organu ali organih, določenih za organe za reševanje, in, kadar je ustrezno, o kontaktnem organu ter njihovih posebnih funkcijah in odgovornostih. EIOPA objavi seznam teh organov za reševanje in kontaktnih organov.

11.   Brez poseganja v člen 67 lahko države članice v skladu z nacionalnim pravom omejijo odgovornost organa za reševanje, nadzornega organa in njunega osebja za dejanja in opustitev dejanj pri opravljanju svojih funkcij na podlagi te direktive.