|
+PRILOGA I |
PRILOGA I
PRILOGA I I. Osnovna enačba, ki izraža enakovrednost črpanj na eni strani ter odplačil in stroškov na drugi strani Osnovna enačba, ki določa efektivno obrestno mero (APR), je na letni osnovi enaka skupni vrednosti črpanj na eni strani in celotni vrednosti odplačil in plačil stroškov na drugi strani, to je:
pri čemer je:
Opombe:
(a)
Zneski, ki jih plačata obe stranki ob različnih časih, niso nujno enaki in ni nujno, da se plačajo v enakih časovnih intervalih.
(b)
Začetni datum je datum prvega črpanja.
(c)
Časovni intervali med datumi, ki se uporabljajo pri izračunu, se izrazijo v letih in delih leta. Leto ima 365 dni (ali 366 v prestopnih letih), 52 tednov ali 12 enakih mesecev. Enak mesec ima 30,41666 dni (tj. 365/12) ne glede na to, ali je prestopno leto ali ne.
(d)
Rezultat izračuna se izrazi z natančnostjo vsaj ene decimalke. Če je na naslednjem decimalnem mestu število 5 ali večje, se število na tem decimalnem mestu poveča za eno.
(e)
Enačba se lahko izrazi tudi z enim samim zneskom in konceptom pretokov (Ak), ki bodo pozitivni ali negativni, z drugimi besedami plačani ali prejeti v obdobjih 1 do k, izraženih v letih, to je:
S je trenutna bilanca pretokov. Če je cilj ohraniti enakovrednost pretokov, je vrednost nič. II. Dodatne predpostavke za izračun letne efektivne obrestne mere so naslednje:
(a)
Če daje kreditna pogodba potrošniku možnost prostega črpanja, se šteje, da je celotni znesek kredita črpan takoj in v celoti.
(b)
Če daje kreditna pogodba potrošniku možnost prostega črpanja na splošno, vendar pa med različnimi načini črpanja predvideva omejitev zneska kredita in časovnega obdobja, se šteje, da je znesek kredita črpan na prvi datum, določen v kreditni pogodbi, in v skladu s temi omejitvami črpanja.
(c)
Če kreditna pogodba predvideva različne načine črpanja z različnimi stroški ali posojilnimi obrestnimi merami, se šteje, da je celotni znesek kredita črpan po najvišjih stroških in posojilni obrestni meri, ki se obračunajo za najpogosteje uporabljen mehanizem črpanja za tovrstne kreditne pogodbe.
(d)
V primeru prekoračitve se šteje, da se celoten znesek kredita izčrpa v celoti za celotno trajanje kreditne pogodbe. Če trajanje prekoračitve ni znano, se pri izračunu letne efektivne obrestne mere predpostavlja, da je čas trajanja kredita tri mesece.
(e)
V primeru odprte kreditne pogodbe, razen pri prekoračitvi, se predpostavlja, da:
(i)
se kredit zagotovi za eno leto, in sicer se začne na dan začetka črpanja, s končnim plačilom potrošnika pa se poravnajo saldo kredita, obresti in morebitni drugi stroški;
(ii)
potrošnik odplača kredit z enakimi mesečnimi plačili, pri čemer začne odplačevati en mesec po dnevu začetka črpanja. Vendar se v primerih, ko mora biti kredit v vsakem plačilnem roku odplačan v celoti z enkratnim zneskom, predpostavlja, da bodo naslednja črpanja in odplačila celotnega kredita potrošnika opravljena v enem letu. Obresti in drugi stroški se določijo v skladu z navedenimi črpanji in odplačili kredita ter tako kot je predpisano v kreditni pogodbi. Za namene te točke je odprta kreditna pogodba kreditna pogodba, ki ni sklenjena za določen čas, in vključuje kredite, ki jih je treba odplačati v celoti v določenem roku ali po njem in ki so zopet na voljo za črpanje, potem ko se odplačajo.
(f)
V primeru kreditnih pogodb, razen pri prekoračitvah in odprtih kreditnih pogodbah, kot je navedeno v predpostavkah iz točk (d) in (e):
(i)
če se datum ali znesek odplačila kredita s strani potrošnika ne moreta ugotoviti, se predpostavlja, da se odplačilo opravi na prvi datum, ki ga določa kreditna pogodba, znesek pa je tisti najnižji, ki ga določa kreditna pogodba;
(ii)
če datum sklenitve kreditne pogodbe ni znan, se predpostavlja, da je datum začetka črpanja datum, ki omogoča najkrajši časovni presledek med navedenim datumom in datumom prvega plačila potrošnika.
(g)
Kadar datuma ali zneska plačila s strani potrošnika ni mogoče ugotoviti na podlagi kreditne pogodbe ali predpostavk iz točk (d), (e) ali (f), se predpostavlja, da se plačilo opravi v skladu z datumi in pogoji, ki jih zahteva dajalec kredita, in kadar so ti neznani:
(i)
se stroški obresti plačajo skupaj z odplačili kredita;
(ii)
se na dan sklenitve kreditne pogodbe kot enoten znesek plačajo pristojbine, ki niso obresti;
(iii)
se pristojbine, ki niso obresti in so v obliki več plačil, plačajo v rednih časovnih presledkih, z začetkom na dan prvega odplačila kredita; če pa znesek takih plačil ni znan, se predpostavlja, da so zneski enaki;
(iv)
se s končnim plačilom poravnajo saldo kredita, obresti in morebitni drugi stroški.
(h)
Če najvišja dovoljena meja kredita še ni bila dogovorjena, se predvideva, da znaša 1 500 EUR.
(i)
Če se za omejeno obdobje ali znesek ponudijo različne posojilne obrestne mere in stroški, se za posojilno obrestno mero in stroške šteje najvišja mera za celotno trajanje kreditne pogodbe;
(j)
Za potrošniške kreditne pogodbe z dogovorjeno fiksno posojilno obrestno mero v začetnem obdobju, ob izteku katerega se določi nova posojilna obrestna mera, ki se nato redno prilagaja v skladu z dogovorjenim kazalnikom, temelji izračun letne efektivne obrestne mere na predpostavki, da je na koncu obdobja fiksne posojilne obrestne mere posojilna obrestna mera enaka kot ob izračunu letne efektivne obrestne mere na podlagi vrednosti dogovorjenega kazalnika ob tem istem času. 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|
