|
+PRILOGA |
PRILOGA
PRILOGA ODDELEK A Informacije, ki morajo biti vključene v načrte sanacije Načrt sanacije vsebuje naslednje informacije:
(1)
povzetek ključnih elementov načrta in povzetek splošne sposobnosti za sanacijo;
(2)
povzetek bistvenih sprememb v instituciji od nazadnje predloženega načrta sanacije;
(3)
načrt sporočanja in razkrivanja, v katerem je opisano, kako namerava podjetje ravnati v primeru morebitnih negativnih odzivov trga;
(4)
vrsto kapitalskih in likvidnostnih ukrepov, potrebnih za zagotavljanje ali obnovitev sposobnosti za uspešno delovanje in finančnega položaja institucije;
(5)
oceno časovnega okvira za izvršitev vseh bistvenih vidikov načrta;
(6)
podroben opis vseh bistvenih ovir za učinkovito in pravočasno izvedbo načrta, vključno z upoštevanjem učinka na preostalo skupino, stranke podjetja in nasprotne stranke v poslih;
(7)
opredelitev kritičnih funkcij;
(8)
podroben opis postopkov za določitev vrednosti in tržljivosti glavnih poslovnih področij, dejavnosti in sredstev institucije;
(9)
podroben opis vključitve načrtovanja sanacije v strukturo upravljanja institucije ter politike in postopke, ki urejajo odobritev načrta sanacije in določanje oseb v organizaciji, odgovornih za pripravo in izvajanje načrta;
(10)
ureditve in ukrepe za ohranitev ali obnovitev kapitala;
(11)
ureditve in ukrepe za zagotovitev, da ima institucija ustrezen dostop do virov financiranja za nepredvidljive dogodke, vključno z možnimi viri likvidnosti, oceno razpoložljivega zavarovanja in oceno možnosti prenosa likvidnosti med subjekti v skupini in poslovnimi področji za zagotovitev, da lahko institucija še naprej opravlja svoje dejavnosti in izpolnjuje svoje obveznosti, ko te zapadejo;
(12)
ureditve in ukrepe za zmanjšanje tveganja in zadolženosti;
(13)
ureditve in ukrepe za prestrukturiranje obveznosti;
(14)
ureditve in ukrepe za prestrukturiranje poslovnih področij;
(15)
ureditve in ukrepe za ohranitev nemotenega dostopa do infrastruktur finančnih trgov;
(16)
ureditve in ukrepe, potrebne za ohranitev nemotenega izvajanja operativnih postopkov institucije, vključno z omrežnimi in informacijskimi sistemi, ki se vzpostavijo in upravljajo v skladu z Uredbo (EU) 2022/2554;
(17)
predhodne ureditve, da se olajša prodaja sredstev ali poslovnih področij v časovnem okviru, primernem za ponovno vzpostavitev finančne trdnosti;
(18)
druge ukrepe ali strategije upravljanja za ponovno vzpostavitev finančne trdnosti in predvideni finančni učinek teh ukrepov ali strategij;
(19)
pripravljalne ukrepe, ki jih je institucija sprejela ali jih namerava sprejeti za olajšanje izvajanja načrta sanacije, vključno z ukrepi, potrebnimi za zagotovitev pravočasne dokapitalizacije institucije.
(20)
okvir kazalnikov, s katerim je določeno, kdaj se lahko izvedejo ustrezni ukrepi iz načrta. ODDELEK B Informacije, ki jih morajo institucije predložiti na zahtevo organov za reševanje za pripravo in posodabljanje načrtov reševanja Organi za reševanje lahko od institucij zahtevajo, da za pripravo in posodabljanje načrtov reševanja predložijo vsaj naslednje informacije:
(1)
podroben opis organizacijske strukture institucije, vključno s seznamom vseh pravnih oseb;
(2)
podatke o neposrednih lastnikih posamezne pravne osebe ter za vsako delež glasovalnih in neglasovalnih pravic;
(3)
lokacijo, jurisdikcijo, v kateri je bila institucija ustanovljena, dovoljenja in glavne člane poslovodstva posamezne pravne osebe;
(4)
razporeditev kritičnih dejavnosti in glavnih poslovnih področij institucije, vključno s pomembnimi lastnimi sredstvi in obveznostmi, povezanimi s temi dejavnostmi in poslovnimi področji, glede na pravne osebe;
(5)
podroben opis elementov obveznosti institucije in vseh njenih pravnih oseb, pri čemer se vsaj glede na vrsto in znesek kratkoročnega in dolgoročnega dolga ločijo zavarovane, nezavarovane in podrejene obveznosti;
(6)
podrobnosti o tistih obveznostih institucije, ki so ►M3 obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov ◄ ;
(7)
opredelitev postopkov, potrebnih za določitev, pri kom je institucija sklenila zavarovanje s premoženjem, osebe, ki to premoženje poseduje, in jurisdikcije, v kateri se premoženje nahaja;
(8)
opis zunajbilančnih izpostavljenosti institucije in njenih pravnih oseb, vključno z razporeditvijo na njene kritične dejavnosti in glavna poslovna področja;
(9)
pomembna varovanja pred tveganji institucije, vključno z njihovo razporeditvijo na pravne osebe;
(10)
opredelitev glavnih in najbolj kritičnih nasprotnih strank institucije ter analizo vplivov propada glavnih nasprotnih strank na finančni položaj institucije;
(11)
vsak sistem, v okviru katerega institucija opravlja pomembno število trgovalnih dejavnosti ali trgovalne dejavnosti v visoki vrednosti, vključno z razporeditvijo na pravne osebe, kritične dejavnosti in glavna poslovna področja institucije;
(12)
vsak plačilni sistem, klirinški sistem ali sistem poravnave, katerega član je institucija neposredno ali posredno, vključno z razporeditvijo na pravne osebe, kritične dejavnosti in glavna poslovna področja institucije;
(13)
podroben seznam in opis ključnih upravljavskih informacijskih sistemov, vključno s sistemi, ki jih institucija uporablja za upravljanje tveganj ter za računovodsko, finančno in regulativno poročanje, vključno z razporeditvijo na pravne osebe, kritične dejavnosti in glavna poslovna področja institucije;
(14)
podatke o lastnikih sistemov iz točke 13, sporazumih o ravni storitve, povezanih s temi sistemi, ter vsej programski opremi in sistemih ali dovoljenjih, vključno z razporeditvijo na njihove pravne osebe, kritične dejavnosti in glavna poslovna področja institucije ter identifikacijo ključnih tretjih ponudnikov storitev IKT kot so opredeljeni v členu 3, točka 23, Uredbe (EU) 2022/2554;
(14a)
rezultate testiranj digitalne operativne odpornosti institucij na podlagi Uredbe (EU) 2022/2554;
(15)
opredelitev in razporeditev pravnih oseb ter medsebojne povezave in odvisnosti med različnimi pravnimi osebami, kot so:
—
skupno osebje, prostori in sistemi ali osebje, prostori in sistemi, ki se delijo,
—
ureditve v zvezi s kapitalom, financiranjem ali likvidnostjo,
—
obstoječe ali pogojne kreditne izpostavljenosti,
—
sporazumi o navzkrižnem jamstvu, dogovori o uporabi zavarovanj prvega posojila za drugo posojilo, klavzule o navzkrižni kršitvi obveznosti ter dogovori o navzkrižnem pobotu med povezanimi podjetji,
—
prenosi tveganja ter dogovori o istočasnih prodajnih in nakupnih transakcijah; sporazumi o ravni storitev;
(16)
pristojni organ in organ za reševanje za vsako pravno osebo;
(17)
člana upravljalnega organa, odgovornega za zagotovitev informacij, potrebnih za pripravo načrta reševanja institucije, ter tiste člane, ki so odgovorni za različne pravne osebe, kritične dejavnosti in glavna poslovna področja, če so to druge osebe;
(18)
opis ureditev, ki jih institucija uporablja za zagotovitev, da bo imel organ za reševanje v primeru postopka reševanja vse potrebne informacije, kot jih bo določil sam, za uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje;
(19)
vse sporazume, ki so jih sklenile institucije in njihove pravne osebe s tretjimi osebami ter ki bi lahko bili odpovedani v primeru odločitve organov, da uporabijo instrument za reševanje, in možnost posledic njihove odpovedi za uporabo instrumenta za reševanje;
(20)
opis možnih virov likvidnosti za podporo postopku reševanja;
(21)
informacije o obremenitvah sredstev, likvidnih sredstvih, zunajbilančnih dejavnostih, strategijah varovanja pred tveganjem in praksah knjiženja. ODDELEK C Elementi, ki jih organ za reševanje upošteva pri presojanju rešljivosti institucije ali skupine Organ za reševanje pri ocenjevanju rešljivosti institucije ali skupine upošteva naslednje: Pri ocenjevanju rešljivosti institucije ali skupine sklicevanja na institucijo zajemajo vse institucije ali subjekte v skupini, navedene v točki (c) ali (d) člena 1(1):
(1)
v kolikšni meri lahko institucija razporedi glavna poslovna področja in kritične dejavnosti na pravne osebe;
(2)
raven usklajenosti pravnih in korporacijskih struktur z glavnimi poslovnimi področji in kritičnimi dejavnostmi;
(3)
obseg ureditev, ki se uporabljajo za zagotavljanje ključnega osebja, infrastrukture, finančnih sredstev, likvidnosti in kapitala za podporo in ohranitev glavnih poslovnih področij in kritičnih dejavnosti;
(4)
v kolikšnem obsegu so sporazumi o storitvah, vključno s pogodbenimi dogovori o uporabi storitev IKT, ki jih je sklenila institucija, zanesljivi in v celoti izvršljivi v primeru reševanja institucije;
(4a)
digitalno operativno odpornost omrežnih in informacijskih sistemov, ki podpirajo kritične funkcije in glavna poslovna področja institucije, ob upoštevanju poročil o večjih incidentih, povezanih z IKT, in rezultatov testiranj digitalne operativne odpornosti na podlagi Uredbe (EU) 2022/2554;
(5)
raven ustreznosti strukture upravljanja institucije za upravljanje in zagotavljanje skladnosti z notranjimi politikami institucije v zvezi s sporazumi o ravni storitev;
(6)
v kolikšnem obsegu je institucija vzpostavila postopek prenosa storitev v okviru sporazumov o ravni storitev na tretje osebe v primeru ločitve kritičnih funkcij ali glavnih poslovnih področij;
(7)
stopnja uporabe načrtov za ukrepanje in ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih, da se zagotovi nemoten dostop do plačilnih sistemov in sistemov poravnave;
(8)
ustreznost upravljavskih informacijskih sistemov za zagotovitev, da lahko organi za reševanje zberejo točne in popolne informacije o glavnih poslovnih področjih in kritičnih dejavnostih, da se omogoči hitro sprejemanje odločitev;
(9)
zmogljivost upravljavskih informacijskih sistemov, da kadar koli zagotovijo informacije, ki so bistvene za učinkovito reševanje institucije, tudi v primeru hitro spreminjajočih se razmer;
(10)
v kolikšnem obsegu je institucija preskusila svoje upravljavske informacijske sisteme v okviru scenarijev izrednih okoliščin, ki jih je opredelil organ za reševanje;
(11)
v kolikšnem obsegu lahko institucija zagotovi kontinuiteto svojih upravljavskih informacijskih sistemov za prizadeto institucijo in novo institucijo v primeru ločitve kritičnih dejavnosti in glavnih poslovnih področij od ostalih dejavnosti in poslovnih področij;
(12)
v kolikšnem obsegu je institucija vzpostavila ustrezne postopke, da se organom za reševanje zagotovijo informacije, potrebne za opredelitev vlagateljev in zneskov, kritih s sistemi jamstva za vloge;
(13)
če skupina uporablja znotrajskupinska jamstva, v kolikšnem obsegu so ta jamstva zagotovljena pod tržnimi pogoji, ter ali so sistemi upravljanja tveganja v zvezi s temi jamstvi zanesljivi;
(14)
če je skupina vključena v vzajemne transakcije, v kolikšnem obsegu se izvajajo po tržnih pogojih, ter ali so sistemi upravljanja tveganja v zvezi s temi transakcijami zanesljivi;
(15)
v kolikšnem obsegu se zaradi uporabe znotrajskupinskih jamstev ali vzajemnega knjiženja poveča širjenje negativnih vplivov v skupini;
(16)
v kolikšnem obsegu pravna struktura skupine ovira uporabo instrumentov za reševanje zaradi števila pravnih oseb, zapletenosti strukture skupine ali težav pri povezovanju poslovnih področij s subjekti v skupini;
(17)
znesek in vrsta ►M3 obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov ◄ institucije;
(18)
če ocena vključuje mešani poslovni holding, v kolikšnem obsegu bi lahko reševanje subjektov v skupini, ki so institucije ali finančne institucije, negativno vplivalo na nefinančni del skupine;
(19)
obstoj in trdnost sporazumov o ravni storitev;
(20)
ali imajo organi tretje države na voljo instrumente za reševanje, ki so potrebni za podporo ukrepom za reševanje s strani organov za reševanje v Uniji, ter možnosti za usklajeno delovanje med organi v Uniji in organi tretjih držav;
(21)
izvedljivost uporabe instrumentov za reševanje na način, ki ustreza ciljem reševanja, glede na razpoložljive instrumente in strukturo institucije;
(22)
v kolikšnem obsegu struktura skupine omogoča organu za reševanje, da reši vso skupino oziroma enega ali več od njenih subjektov, ne da bi to imelo pomemben neposreden ali posreden negativen vpliv na finančni sistem, zaupanje trgov ali gospodarstvo, ter ob zagotovitvi čim večje vrednosti skupine kot celote;
(23)
dogovore in sredstva, s katerimi bi se lahko reševanje pospešilo v primeru skupin, ki imajo podrejene družbe v različnih jurisdikcijah;
(24)
verodostojnost uporabe instrumentov za reševanje na način, ki ustreza ciljem reševanja, glede na možne posledice za upnike, nasprotne stranke v poslih, stranke podjetja in zaposlene ter možne ukrepe, ki jih lahko izvedejo organi tretjih držav;
(25)
v kolikšnem obsegu se lahko ustrezno oceni vpliv reševanja institucije na finančni sistem in zaupanje finančnega trga;
(26)
v kolikšnem obsegu bi lahko reševanje institucije imelo pomemben neposreden ali posreden negativen vpliv na finančni sistem, zaupanje trgov ali gospodarstvo;
(27)
v kolikšnem obsegu bi se lahko razširitev na druge institucije ali na finančne trge omejila z uporabo instrumentov in pooblastil za reševanje;
(28)
v kolikšnem obsegu bi lahko reševanje institucije imelo pomemben vpliv na delovanje plačilnih sistemov in sistemov poravnave. 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|