PRILOGA IV TEHNIČNE ZAHTEVE ZA SPODNJE POLNJENJE, ZBIRANJE HLAPOV TER VAROVANJE EVROPSKIH AVTOCISTERN PRED PRENAPOLNITVIJO

1.1 Spojka za tekočine na polnilni roki mora biti ženska spojka, ki se mora združiti s štiricolskim API (101,6 mm) moškim adapterjem, nameščenem na vozilu, kot je določeno v:

— API Recommended Practice 1 004 ;

— Seventh Edition, November 1988.

1.2 Spojka za zbiranje hlapov na cevi za zbiranje hlapov na polnilnem otoku mora biti hitro razstavljiva ženska spojka, ki se mora združiti s štiricolskim (101,6 mm) hitro razstavljivim moškim adapterjem na vozilu, kot je določeno v:

— API Recommended Practice 1 004 ;

— Seventh Edition, November 1988.

2.1 Običajna hitrost polnjenja mora biti 2 300 litrov na minuto (največ 2 500 litrov na minuto) za posamezno polnilno roko.

2.2 Kadar teminal obratuje pri največji obremenitvi sme njegov sistem za zbiranje hlapov na polnilnem otoku, skupaj z napravo za rekuperacijo hlapov, na adapterju za zbiranje hlapov na strani pri vozilu povzročiti povratni tlak največ 55 milibarov.

2.3 Vsa certificirana vozila za spodnje polnjenje bodo imela nameščeno identifikacijsko tablico z navedenim največjim dovoljenim številom polnilnih rok, ki lahko delujejo hkrati, pri čemer je zagotovljeno, da se preko predelka ventilov P in V ne izpuščajo hlapi kadar je povratni tlak v sistemu 55 milibarov, kot je določeno v 2.2.

3.1 Vozilo mora biti priključeno na kontrolno enoto na polnilnem otoku s standardiziranim desetpolnim električnim konektorjem. Moški konektor mora biti nameščen na vozilo, ženski konektor pa pritrjen na kabel, povezan s kontrolno enoto, nameščeno na polnilnem otoku.

3.2 Detektorji zgornjega nivoja na vozilu morajo biti dvožilni termistorski senzorji, dvožilni optični senzorji, petžilni optični senzorji ali primeren ekvivalent, pod pogojem, da je sistem zanesljiv. (Opomba: termistorji morajo imeti negativni temperaturni koeficient).

3.3 Kontrolna enota na polnilnem otoku mora biti primerna za dvožilni in petžilni sistem na vozilu.

3.4 Vozilo mora biti povezano s polnilnim otokom s skupno povratno žico senzorjev prenapolnitve, ki mora biti preko šasije vozila priključena na deseti pol moškega konektorja. Deseti pol na ženskem konektorju mora biti priključen na ohišje kontrolne enote, ki pa mora biti priključena na ozemljen polnilni otok.

3.5 Vsa certificirana vozila za spodnje polnjenje morajo imeti identifikacijsko tablico (glej 2.3), ki določa vrsto nameščenih senzorjev za zaznavanje prenapolnitve (npr. dvožilni ali petžilni).

4.1 Projektna zasnova naprav za polnjenje s tekočino in naprav za zbiranje hlapov na polnilnem otoku mora temeljiti na naslednjem ohišju za priključke na vozilu.

4.1.1 Višina središčne črte adapterjev za tekočine mora biti: največ 1,4 metra (neobremenjeno); najmanj 0,5 metra (obremenjeno), pri čemer je priporočena višina 0,7 do 1,0 metra.

4.1.2 Vodoravna razdalja med adapterji ne sme biti manjša od 0,25 metra (priporočena najmanjša razdalja je 0,3 metra).

4.1.3 Vsi adapterji za tekočino morajo biti nameščeni znotraj ohišja, katerega dolžina ne presega 2,5 metra.

4.1.4 Adapter za zbiranje hlapov naj bi bil po možnosti nameščen desno od adapterjev za tekočino in na višini, ki ne presega 1,5 metra (neobremenjeno) in ni manjša od 0,5 metra (obremenjeno).

4.2 Priključek za ozemljitev/prenapolnitev mora biti nameščen desno od adapterjev za tekočino in adapterjev za zbiranje hlapov in na višini, ki ne presega 1,5 metra (neobremenjeno) in ni manjša od 0,5 metra (obremenjeno).

4.3 Omenjeni priključki morajo biti nameščeni samo na eni strani vozila.

5.1  Ozemljitev/zaznavanje prenapolnitve

5.2  Zaznavanje zbiranja hlapov