+PRILOGA I SPLOŠNE ZAHTEVE ZA VSE RAZREDE ODLAGALIŠČ
|
PRILOGA I SPLOŠNE ZAHTEVE ZA VSE RAZREDE ODLAGALIŠČ
PRILOGA I
SPLOŠNE ZAHTEVE ZA VSE RAZREDE ODLAGALIŠČ
1. Lokacija
|
1.1
|
Lokacija odlagališča mora upoštevati zahteve glede:
(a)
razdalje od mej odlagališča do stanovanjskih in rekreacijskih območij, vodnih poti, vodnih teles in drugih kmetijskih ali urbanih območij;
(b)
obstoja
►C1
podzemne vode ◄ , obalnih voda ali naravovarstvenih pasov na območju;
(c)
geoloških in hidrogeoloških razmer na območju;
(d)
nevarnosti poplav, pogrezanja, usadov ali plazov na odlagališču;
(e)
varstva narave ali kulturne dediščine na območju;
|
|
1.2
|
Odlagališče se dovoli le, če značilnosti lokacije glede zgoraj navedenih zahtev ali potrebnih sanacijskih ukrepov kažejo, da odlagališče ne predstavlja resnega tveganja za okolje.
|
2. Nadzorovanje vode in ravnanje z izcedno vodo
Sprejmejo se ustrezni ukrepi glede na značilnosti odlagališča in vremenske razmere, da se:
—
nadzira padavinska voda, ki vstopa v telo odlagališča,
—
prepreči vstop površinskih voda in/ali
►C1
podzemne vode ◄ v odložene odpadke,
—
zberejo onesnažena voda in izcedne vode. Če ocena, ki temelji na preučitvi lokacije odlagališča in odpadkov, ki se bodo prevzemali, kaže, da odlagališče ne predstavlja možne nevarnosti za okolje, pristojni organ lahko odloči, da se ta določba ne uporablja,
—
onesnažena voda in izcedne vode, zbrane na odlagališču, čistijo tako, da se dosežejo ustrezni standardi za njihovo odvajanje.
Zgornje določbe se ne uporabljajo za odlagališča inertnih odpadkov.
3. Varstvo tal in vode
|
3.1
|
Odlagališče mora biti na taki lokaciji in načrtovano tako, da izpolnjuje potrebne pogoje za preprečevanje onesnaževanja tal,
►C1
podzemne vode ◄ ali površinskih voda in za zagotavljanje učinkovitega zbiranja izcednih vod, kakor in če se to zahteva v skladu z oddelkom 2. Varstvo tal,
►C1
podzemne vode ◄ in površinskih voda se doseže z geološko pregrado in spodnjo tesnilno plastjo med obratovalno/aktivno fazo ter z geološko pregrado in površinsko tesnilno plastjo med pasivno fazo/po zaprtju.
|
|
3.2
|
Geološko pregrado določajo geološke in hidrogeološke razmere pod odlagališčem in v njegovi bližini, ki zagotavljajo zadostno oslabitveno zmogljivost, da se prepreči možno tveganje za tla in
►C1
podzemno vodo ◄ .
Odlagališčno dno in stene so iz mineralne plasti, ki izpolnjuje zahteve za prepustnost in debelino ter ima skupen učinek glede varstva tal,
►C1
podzemne vode ◄ in površinskih voda, vsaj enakovreden učinku, ki je dosežen pri naslednjih zahtevah:
—
odlagališče za nevarne odpadke: K ≤ 1,0 × 10-9 m/s; debelina ≥ 5 m,
—
odlagališče za nenevarne odpadke: K ≤ 1,0 × 10-9 m/s; debelina ≥ 1 m,
—
odlagališče za inertne odpadke: K ≤ 1,0 × 10-7 m/s; debelina ≥ 1 m,
m/s: meter/sekundo.
Če geološka pregrada sama ne izpolnjuje navedenih zahtev, se lahko umetno dopolni in utrdi z drugimi sredstvi, ki dajejo enakovredno zaščito. Umetna geološka pregrada naj ne bi bila tanjša od 0,5 metra.
|
|
3.3
|
Opisano geološko pregrado mora dopolnjevati sistem zbiranja izcednih voda in tesnjenja v skladu z naslednjimi načeli, s katerimi se zagotovi, da je nabiranje izcednih voda pri dnu odlagališča čim manjše:
Zbiranje izcednih voda in tesnjenje dna
|
►C1
Razred odlagališča ◄
|
nenevarni odpadki
|
nevarni odpadki
|
|
Umetna tesnilna plast
|
obvezno
|
obvezno
|
|
Drenažni sloj ≥ 0,5 m
|
obvezno
|
obvezno
|
Države članice lahko določijo splošne ali posebne zahteve za odlagališča za inertne odpadke in za značilnosti zgoraj navedenih tehničnih sredstev.
Če pristojni organ po preučitvi možnih nevarnosti za okolje ugotovi, da je treba preprečiti nastanek izcednih voda, se lahko predpiše površinsko tesnjenje. Priporočila za površinsko tesnjenje so:
|
►C1
Razred odlagališča ◄
|
nenevarni odpadki
|
nevarni odpadki
|
|
Plast za razplinjevanje
|
obvezno
|
ni obvezno
|
|
Umetna tesnilna plast
|
ni obvezno
|
obvezno
|
|
Neprepustna mineralna plast
|
obvezno
|
obvezno
|
|
Drenažni sloj > 0,5 m
|
obvezno
|
obvezno
|
|
Prekrivna plast prsti > 1 m
|
obvezno
|
obvezno
|
|
|
3.4
|
Če je pristojni organ na podlagi ocene tveganja za okolje, ki upošteva zlasti Direktivo 80/68/EGS (
7
), v skladu z oddelkom 2 (Nadzorovanje vode in ravnanje z izcedno vodo) odločil, da zbiranje in čiščenje izcednih voda ni potrebno, ali če je bilo ugotovljeno, da odlagališče ne predstavlja možne nevarnosti za tla,
►C1
podzemno vodo ◄ ali površinske vode, se zahteve v odstavkih 3.2 in 3.3 lahko ustrezno omilijo. Pri odlagališčih za inertne odpadke se te zahteve lahko prilagodijo z nacionalno zakonodajo.
|
▼M4 —————
▼B
4. Nadziranje plinov
|
4.1
|
Sprejmejo se ustrezni ukrepi, da se nadzirata nabiranje in premikanje odlagališčnih plinov (Priloga III).
|
|
4.2
|
Odlagališčni plini se zbirajo na vseh odlagališčih, na katerih se odlagajo biorazgradljivi odpadki. Odlagališčni plini se morajo obdelati in uporabiti. Če se zbranih plinov ne da uporabiti za proizvodnjo energije, se morajo sežgati.
|
|
4.3
|
Zbiranje, obdelava in uporaba odlagališčnih plinov po odstavku 4.2 se izvaja tako, da se kar najbolj zmanjšajo poškodbe okolja ali njegovo razvrednotenje in tveganje za zdravje ljudi.
|
5. Motnje in nevarnosti
Sprejmejo se ukrepi, da se kar najbolj zmanjšajo motnje in nevarnosti, ki jih povzroča odlagališče zaradi:
—
materiala, ki ga prenaša veter,
▼C1
—
ptičev, žuželk in drugih škodljivih živali,
▼B
Odlagališče se opremi tako,
►C1
da se nečistoča z odlagališča ne prenaša na ◄ javne ceste in okoliška zemljišča.
6. Stabilnost
Odpadki se razmestijo po odlagališču tako, da se zagotovi stabilnost mase odpadkov in z njo povezanih struktur, predvsem zato da se preprečijo zdrsi. Če je v odlagališče vgrajena umetna pregrada, se je treba prepričati, da je geološka podlaga glede na zgradbo in obliko odlagališča dovolj stabilna, zato da se prepreči posedanje, ki bi lahko poškodovalo pregrado.
7. Ograde
Odlagališče se zavaruje, tako da se prepreči prost dostop. V času, ko odlagališče ne obratuje, so vrata zaklenjena. Sistem nadzora in dostopa do vseh objektov naj bi vključeval program ukrepov za odkrivanje in odvračanje nezakonitega odlaganja na odlagališče.
▼M3
8. Začasno skladiščenje kovinskega živega srebra
Za namene začasnega skladiščenja kovinskega živega srebra za dlje kot eno leto se uporabljajo naslednje zahteve:
—
kovinsko živo srebro se skladišči ločeno od drugih odpadkov,
—
posode se skladiščijo v zbiralnih bazenih s primerno prostornino za zadrževanje količine skladiščenega živega srebra, ki so ustrezno premazani, tako da nimajo razpok in špranj ter so neprepustni za kovinsko živo srebro,
—
skladiščni prostor ima primerne umetne ali naravne pregrade za varovanje okolja pred emisijami živega srebra in primerno prostornino za zadrževanje skupne količine skladiščenega živega srebra,
—
tla skladiščnega prostora so prekrita s tesnilnimi masami, odpornimi na živo srebro. Zagotovljen je naklon z zbiralnikom,
—
skladiščni prostor je opremljen s protipožarnim sistemom,
—
skladišče je urejeno na način, ki omogoča enostaven dostop do vseh posod.
▼B
1. Pregled
1.1 Sklici
1.2 Ugotovljene zahteve
1.3 Povezani standardi
2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
- Builddate: 04.08.2024 00:00:00 -Doknr: CELEX:31999L0031
- EULAW -
EN: Legal acts of the European Union from EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © European Union. Re-use is authorised by Decision 2011/833/EU, provided the source is acknowledged; the consolidated texts are licensed under CC BY 4.0 (EUR-Lex legal notice). Divided into sections and converted into the GRCA format, the wording unchanged. Only the legislation published in the Official Journal of the European Union is deemed authentic.
DE: Rechtsakte der Europäischen Union aus EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © Europäische Union. Weiterverwendung nach Beschluss 2011/833/EU mit Quellenangabe gestattet; die konsolidierten Fassungen stehen unter CC BY 4.0 (Rechtlicher Hinweis von EUR-Lex). In Abschnitte aufgeteilt und in das GRCA-Format umgewandelt, der Wortlaut unverändert. Verbindlich sind allein die im Amtsblatt der Europäischen Union veröffentlichten Rechtsakte.
|