+Člen 11 Program ukrepov
---+Člen 11 1.
---+Člen 11 1a.
---+Člen 11 2.
---+Člen 11 3.
---+Člen 11 4.
---+Člen 11 5.
---+Člen 11 6.
---+Člen 11 7.
---+Člen 11 8.

Člen 11 Program ukrepov

1. Pregled

,
Naslov Regulativa
Člen 11 1.
Vsaka država članica zagotovi za vsako vodno območje ali del mednarodnega vodnega območja na njenem ozemlju uvedbo programa ukrepov, ob upoštevanju rezultatov analiz, ki jih predpisuje člen 5, da se dosežejo cilji, določeni po členu 4. Ti programi ukrepov se lahko sklicujejo na ukrepe, ki izhajajo iz zakonodaje, ki je bila sprejeta na nacionalni ravni in velja za celotno ozemlje države članice. Kadar je primerno, država članica lahko sprejme ukrepe, ki se uporabljajo za vsa vodna območja in/ali za dele mednarodnih vodnih območij na njenem ozemlju.
Člen 11 1a.
Države članice pri obravnavanju kemičnega onesnaževanja po možnosti dajo prednost ukrepom za nadzor pri viru v skladu z ustrezno sektorsko zakonodajo Unije o onesnaževanju. Po potrebi se za doseganje dobrega stanja vodnih teles upoštevajo tudi ukrepi za zmanjšanje tveganja zaradi morebitnih onesnaževal, ki so že v proizvodih, in onesnaževal, ki so že v okolju.
Člen 11 2.
Vsak program ukrepov vključuje „osnovne“ ukrepe iz odstavka 3 in, če je potrebno, „dopolnilne“ ukrepe.
Člen 11 3.

„Osnovni ukrepi“ so najmanjše zahteve, ki jih je treba izpolniti, in jih sestavljajo:

(a) 

ukrepi, potrebni za izvajanje zakonodaje Skupnosti za varstvo voda, skupaj z ukrepi, ki jih predpisuje zakonodaja iz člena 10 in dela A Priloge VI;

(b) 

ukrepi, za katere velja, da so primerni za namene člena 9;

(c) 

ukrepi za vzpodbujanje gospodarne in trajnostne rabe vode, da se ne ogrozi doseganje ciljev iz člena 4;

(d) 

ukrepi za izpolnjevanje zahtev člena 7, skupaj z ukrepi za varstvo kakovosti vode, da se zmanjša stopnja čiščenja, ki je potrebna za proizvodnjo pitne vode;

(e) 

nadzor nad odvzemanjem sladke površinske in podzemne vode ter zajezovanjem sladke površinske vode, skupaj z registrom ali registri odvzemov vode in zahtevo za predhodno dovoljenje za odvzem in zajezitev. Ta nadzor se redno preverja in po potrebi posodobi. Države članice lahko iz tega nadzora izvzamejo odvzeme ali zajezitve, ki nimajo pomembnega vpliva na stanje vode;

(f) 

nadzor, skupaj z zahtevo za predhodno dovoljenje za umetno napajanje ali bogatenje teles podzemne vode. Uporabljena voda se lahko pridobiva iz katere koli površinske ali podzemne vode, če raba vira ne ogroža doseganja okoljskih ciljev, določenih za ta vir ali za obnovljeno ali obogateno telo podzemne vode. Ta nadzor se redno preverja in po potrebi posodobi;

(g) 

za točkovne vire odvajanja, ki lahko povzročijo onesnaženje, zahteva za predhodno ureditev, na primer prepoved vnašanja onesnaževal v vodo ali zahteva za predhodno dovoljenje ali registracijo na podlagi splošnih zavezujočih pravil, ki določajo nadzor nad emisijami za ta onesnaževala, skupaj z nadzorom v skladu s členoma 10 in 16. Ta nadzor se redno preverja in po potrebi posodobi;

(h) 

za razpršene vire, ki lahko povzročijo onesnaženje, ukrepi za preprečevanje ali nadzorovanje vnosa onesnaževal. Nadzor je lahko v obliki zahteve za predhodno ureditev, na primer prepoved vnašanja onesnaževal v vodo, ali za predhodno dovoljenje ali registracijo na podlagi splošnih zavezujočih pravil, kadar taka zahteva ni drugače predvidena v zakonodaji Skupnosti. Ta nadzor se redno preverja in po potrebi posodobi;

(i) 

za vse druge pomembne škodljive vplive na stanje vode, določene na podlagi člena 5 in Priloge II, predvsem ukrepi, ki zagotavljajo, da so hidromorfološke razmere v vodnih telesih skladne z doseganjem zahtevanega ekološkega stanja ali dobrega ekološkega potenciala za vodna telesa, ki so opredeljena kot umetna ali močno preoblikovana. Temu namenjen nadzor je lahko v obliki zahteve za predhodno dovoljenje ali registracijo na podlagi splošnih zavezujočih pravil, kadar taka zahteva ni drugače predvidena v zakonodaji Skupnosti. Ta nadzor se redno preverja in po potrebi posodobi;

(j) 

prepoved neposrednega odvajanja onesnaževal v podzemno vodo ob upoštevanju naslednjih določb:

Države članice lahko dovolijo ponovno injiciranje vode, uporabljene za izkoriščanje geotermične energije, v isti vodonosnik.
Ob določitvi pogojev lahko dovolijo tudi:
— 
injiciranje vode, ki vsebuje snovi, ki nastajajo v postopkih za iskanje in pridobivanje ogljikovodikov ali iz rudarskih dejavnosti, in injiciranje vode zaradi tehničnih razlogov v geološke formacije, iz katerih so bili ogljikovodiki ali druge snovi pridobljeni, ali v geološke formacije, ki so zaradi naravnih razlogov trajno neprimerne za druge namene. Taka injiciranja ne smejo vsebovati nobenih drugih snovi, razen tistih iz zgoraj navedenih postopkov,
— 
ponovno injiciranje podzemne vode, izčrpane iz rudnikov in kamnolomov, ali povezane z gradnjo ali vzdrževanjem gradbenih objektov,
— 
injiciranje zemeljskega plina ali utekočinjenega naftnega plina (UNP) za skladiščenje v geološke formacije, ki so zaradi naravnih razlogov trajno neprimerne za druge namene,

▼M4

— 
vbrizgavanje tokov ogljikovega dioksida za namene skladiščenja v geoloških formacijah, ki so zaradi naravnih razlogov trajno neprimerne za druge namene, pod pogojem, da je tako vbrizgavanje izvedeno v skladu z Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida ( 13 ), ali je izvzeto iz področja uporabe te direktive v skladu z njenim členom 2(2),

▼B

— 
injiciranje zemeljskega plina ali utekočinjenega naftnega plina (UNP) za skladiščenje v druge geološke formacije, kadar prevladuje potreba po zanesljivi oskrbi s plinom in kadar je injiciranje tako, da se prepreči kakršna koli sedanja ali prihodnja nevarnost poslabšanja kakovosti podzemne vode,
— 
gradbena dela nizkih in visokih gradenj in podobne dejavnosti na površini ali pod njo, ki pridejo v stik s podzemno vodo. V te namene države članice lahko določijo, da se take dejavnosti obravnavajo, kot da so bile dovoljene, če se izvajajo skladno s splošnimi zavezujočimi pravili, ki so jih države članice sprejele za te dejavnosti,
— 
odvajanje majhnih količin snovi v znanstvene namene za opredeljevanje, varovanje ali sanacijo vodnih teles, omejeno na količino, ki je nujno potrebna za te namene
pod pogojem, da tako odvajanje ne ogroža doseganja okoljskih ciljev, določenih za to telo podzemne vode;

▼M8

(k) 

v skladu z ukrepanjem na podlagi člena 16, ukrepi za odpravo onesnaževanja površinskih voda s prednostnimi nevarnimi snovmi in postopno zmanjšanje onesnaževanja z drugimi snovmi, ki bi državam članicam sicer preprečilo doseči okoljske cilje za telesa površinske vode, določene v členu 4;

▼B

(l) 

kakršni koli ukrepi, potrebni za preprečevanje znatnega uhajanja onesnaževal iz tehničnih objektov in naprav in za preprečevanje in/ali zmanjševanje vpliva naključnega onesnaževanja, na primer zaradi poplav, tudi preko sistemov za zaznavanje takih dogodkov ali opozarjanje nanje, skupaj z vsemi ustreznimi ukrepi za zmanjševanje tveganja za vodne ekosisteme pri nesrečah, ki jih razumno ni bilo mogoče predvideti.

Člen 11 4.
„Dopolnilni“ ukrepi so ukrepi, ki se oblikujejo in izvajajo poleg osnovnih ukrepov, da se dosežejo cilji, določeni v skladu s členom 4. Del B Priloge VI vsebuje nedokončni seznam takih ukrepov.

Države članice lahko sprejmejo tudi dodatne dopolnilne ukrepe, da zagotovijo dodatno varstvo ali izboljšanje voda, vključenih v to direktivo, skupaj z izvajanjem ustreznih mednarodnih sporazumov iz člena 1.

Člen 11 5.

Kadar spremljanje stanja ali drugi podatki kažejo, da cilji, določeni za vodno telo po členu 4, ne bodo doseženi, države članice zagotovijo:

— 
da se raziščejo vzroki za možno neizpolnitev,

▼M8

— 
da se ponovno pregledajo in revidirajo ustrezna dovoljenja in odobritve, kot je ustrezno,

▼B

— 
da se ustrezno pregledajo in prilagodijo programi spremljanja stanja in
— 
da se uvedejo dodatni ukrepi, ki bi lahko bili potrebni za doseganje teh ciljev, vključno s strožjimi okoljskimi standardi kakovosti skladno s postopki iz Priloge V.

Kadar so ti vzroki posledica okoliščin, ki so nastale naravno ali zaradi višje sile ter so izjemne in jih razumno ni bilo mogoče predvideti, zlasti močnih poplav in daljše suše, države članice lahko določijo, da dodatni ukrepi niso smotrni, ob upoštevanju člena 4(6).

Člen 11 6.
Pri izvajanju ukrepov v skladu z odstavkom 3 države članice storijo vse potrebno, da ne povečajo onesnaženosti morske vode. Brez vpliva na obstoječo zakonodajo, uporaba ukrepov, sprejetih na podlagi odstavka 3, nikakor ne sme neposredno ali posredno povzročiti večje onesnaženosti površinskih voda. Ta zahteva se ne uporablja, kadar bi to povzročilo večjo onesnaževanje okolja kot celote.
Člen 11 7.
Programi ukrepov morajo biti pripravljeni najkasneje devet let po začetku veljavnosti te direktive, vsi ukrepi pa morajo biti izvedljivi najkasneje dvanajst let po tem datumu.

Za Mayotte sta roka iz prvega pododstavka 22. december 2015 in 22. december 2018.

Člen 11 8.
Programi ukrepov se ponovno pregledajo in po potrebi posodobijo najkasneje 15 let po začetku veljavnosti te direktive in potem vsakih šest let. Kakršni koli novi ali spremenjeni ukrepi, spremenjeni na podlagi posodobljenega programa, morajo biti izvedljivi v treh letih po tem, ko so bili določeni.

Za Mayotte je rok iz prvega pododstavka 22. december 2021.

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve
Vir Zahteva

3. Povezani standardi

Standardi
Vir Zahteva
  • Builddate: 10.05.2026 00:00:00 -Doknr: CELEX:32000L0060
  • EULAW -

    EN: Legal acts of the European Union from EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © European Union. Re-use is authorised by Decision 2011/833/EU, provided the source is acknowledged; the consolidated texts are licensed under CC BY 4.0 (EUR-Lex legal notice). Divided into sections and converted into the GRCA format, the wording unchanged. Only the legislation published in the Official Journal of the European Union is deemed authentic.

    DE: Rechtsakte der Europäischen Union aus EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © Europäische Union. Weiterverwendung nach Beschluss 2011/833/EU mit Quellenangabe gestattet; die konsolidierten Fassungen stehen unter CC BY 4.0 (Rechtlicher Hinweis von EUR-Lex). In Abschnitte aufgeteilt und in das GRCA-Format umgewandelt, der Wortlaut unverändert. Verbindlich sind allein die im Amtsblatt der Europäischen Union veröffentlichten Rechtsakte.