DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike

Člen 1 Namen

Člen 1

Namen

Namen te direktive je določiti okvir za varstvo celinskih površinskih voda, somornic, obalnega morja in podzemne vode:

(a)

ki preprečuje nadaljnje slabšanje stanja vodnih ekosistemov ter, glede na njihove potrebe po vodi, stanja kopenskih ekosistemov in močvirij, ki so neposredno odvisni od vodnih ekosistemov, to stanje varuje in ga izboljšuje;

(b)

ki vzpodbuja trajnostno rabo vode, ki temelji na dolgoročnem varstvu razpoložljivih vodnih virov;

(c)

katerega cilj je večje varstvo in izboljšanje vodnega okolja, ki se med drugim lahko doseže s posebnimi ukrepi za postopno zmanjšanje odvajanja, emisij in uhajanja prednostnih snovi, ter ustavitev ali postopno odpravo odvajanja, emisij in uhajanja prednostnih nevarnih snovi;

(d)

ki zagotavlja postopno zmanjšanje onesnaženosti podzemne vode in preprečuje njeno nadaljnje onesnaževanje, in

(e)

ki prispeva k blažitvi učinkov poplav in suš

ter s tem prispeva k:

—

zagotavljanju zadostnih zalog kakovostne površinske in podzemne vode, potrebne za trajnostno, uravnoteženo in pravično rabo vode,

—

znatnemu zmanjšanju onesnaževanja podzemne vode,

—

varstvu teritorialnih in morskih voda, in

▼M8

—

uresničevanju ciljev ustreznih mednarodnih sporazumov, skupaj s tistimi, katerih cilj je preprečiti in odpraviti onesnaževanje morskega okolja, z ukrepanjem Unije, da se ustavijo ali postopno odpravijo odvajanje, emisije in uhajanje prednostnih nevarnih snovi, s končnim ciljem, da se v morskem okolju za naravno prisotne snovi dosežejo koncentracije, ki so blizu vrednostim naravnega ozadja, in za sintetične snovi čim bližje vrednosti nič.

▼B

Člen 2 Opredelitve

Člen 2

Opredelitve

V tej direktivi pomeni izraz:

1.	„Površinske vode“celinske vode razen podzemne vode; somornice in obalno morje, ki glede kemijskega stanja vključujejo tudi teritorialno morje.

2.	„Podzemna voda“vso vodo pod zemeljskim površjem v zasičenem območju in v neposrednem stiku s tlemi ali podtaljem.

3.	„Celinske vode“vse stoječe ali tekoče vode na površju kopnega in vso podzemno vodo na kopenski strani temeljne črte, od katere se meri širina teritorialnega morja.

4.	„Reka“telo celinske vode, ki večji del teče po površini, vendar pa del njenega toka lahko teče tudi pod zemljo.

5.	„Jezero“telo stoječe celinske površinske vode.

6.	„Somornice“telesa površinske vode v bližini rečnih ustij, ki so zaradi bližine obalnih voda delno slana, vendar nanje znatno vplivajo tokovi sladke vode.

7.	„Obalno morje“površinsko vodo na kopenski strani črte, ki je v vsaki svoji točki oddaljena eno navtično miljo na morsko stran od najbližje točke temeljne črte, od katere se meri širina teritorialnega morja; kadar je primerno, se razteza do zunanje meje somornic.

8.	„Umetno vodno telo“telo površinske vode, ki ga je ustvaril človek.

9.	„Močno preoblikovano vodno telo“telo površinske vode, ki ga je določila država članica skladno z določbami Priloge II in katerega značilnosti so znatno spremenjene zaradi fizičnih sprememb, ki jih je povzročilo človekovo delovanje,

10.	„Telo površinske vode“ločen in pomemben sestavni del površinske vode, kot na primer jezero, vodni zbiralnik, potok, reka ali kanal, del potoka, reke ali kanala, somornica ali del obalnega morja.

11.	„Vodonosnik“kamninski sloj ali sloje ali druge geološke plasti pod zemeljsko površino, ki so dovolj porozne ali prepustne, da omogočajo pomemben tok podzemne vode ali odvzem pomembnih količin podzemne vode.

12.	„Telo podzemne vode“razločen volumen podzemne vode v vodonosniku ali vodonosnikih.

13.	„Povodje“območje kopnega, s katerega ves površinski odtok teče preko zaporedja potokov, rek in lahko tudi jezer skozi eno samo rečno ustje, estuarij ali delto v morje.

14.	„Porečje“območje kopnega, s katerega ves površinski odtok teče skozi vrsto potokov, rek in lahko tudi jezer v določeno točko vodotoka (običajno v jezero ali sotočje rek).

15.	„Vodno območje“na podlagi člena 3(1) za glavno enoto upravljanja povodij določeno območje kopnega in morja, ki ga sestavlja eno ali več sosednjih povodij, skupaj z njimi povezane podzemne vode in obalno morje.

16.	„Pristojni organ“organ ali organe, določene na podlagi člena 3(2) ali 3(3).

17.	„Stanje površinske vode“splošni izraz stanja telesa površinske vode, ki ga določa bodisi njegovo ekološko bodisi njegovo kemijsko stanje, in sicer tisto, ki je slabše.

18.	„Dobro stanje površinske vode“stanje vodnega telesa površinske vode, kadar sta njegovo ekološko stanje in njegovo kemijsko stanje najmanj „dobri“.

19.	„Stanje podzemne vode“splošen izraz stanja, ki ga določa bodisi njegovo količinsko bodisi njegovo kemijsko stanje, in sicer tisto, ki je slabše.

20.	„Dobro stanje podzemne vode“stanje telesa podzemne vode, ko sta njegovo količinsko stanje in njegovo kemijsko stanje najmanj „dobri“.

21.	„Ekološko stanje“izraz kakovosti zgradbe in delovanja vodnih ekosistemov, povezanih s površinskimi vodami, skladno z razvrstitvijo v Prilogi V.

22.	„Dobro ekološko stanje“stanje telesa površinske vode v skladu z razvrstitvijo v Prilogi V.

23.	„Dober ekološki potencial“stanje močno preoblikovanega ali umetnega vodnega telesa, ki je tako opredeljeno skladno z ustreznimi določbami Priloge V.

▼M8

24.

„Dobro kemijsko stanje površinske vode“kemijsko stanje, ki je potrebno, da se dosežejo okoljski cilji za površinske vode, določeni v členu 4(1), točka (a), te direktive, to je kemijsko stanje telesa površinske vode, v katerem koncentracije onesnaževal ne presegajo ne okoljskih standardov kakovosti za prednostne snovi iz dela A Priloge I k Direktivi 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) niti okoljskih standardov kakovosti za onesnaževala, značilna za povodje, določenih in uporabljenih v skladu s členom 8d navedene direktive, in v katerem sprožitvene vrednosti, ki temeljijo na učinkih, kadar so te na voljo, tudi niso presežene.

▼B

25.	„Dobro kemijsko stanje podzemne vode“kemijsko stanje telesa podzemne vode, ki izpolnjuje vse pogoje iz preglednice 2.3.2. v Prilogi V.

26.	„Količinsko stanje“izraz stopnje vpliva na telo podzemne vode zaradi neposrednega in posrednega odvzemanja.

27.

„Razpoložljiv vir podzemne vode“dolgoročno povprečno letno stopnjo celotne obnove telesa podzemne vode, zmanjšano za dolgoročni letni pretok, potreben, da se dosežejo cilji ekološke kakovosti za z njim povezane površinske vode, določeni v členu 4, tako da se prepreči kakršno koli pomembno poslabšanje ekološkega stanja teh voda in kakršna koli pomembna škoda na kopenskih ekosistemih, ki so z njim povezani.

28.	„Dobro količinsko stanje“stanje v skladu s preglednico 2.1.2 Priloge V.

29.	„Nevarne snovi“snovi ali skupine snovi, ki so strupene, obstojne in se lahko kopičijo v organizmih, in druge snovi ali skupine snovi, ki so enako zaskrbljujoče.

▼M8

30.	„Prednostne snovi“snovi iz dela A Priloge I k Direktivi 2008/105/ES, ki so snovi, ki predstavljajo znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, ter so prednostno obravnavane v skladu s členom 16(2) te direktive.

▼M8

30a.	„Prednostne nevarne snovi“prednostne snovi, ki so označene kot „nevarne“ v skladu z zakonodajo iz člena 16(3).

30b.

„Onesnaževala, značilna za povodje“onesnaževala, ki niso opredeljena oziroma niso več opredeljena kot prednostne snovi, vendar so države članice na podlagi ocene pritiskov in vplivov na telesa površinske vode, opravljene v skladu s Prilogo II, ugotovile, da se v pomembnih količinah odvajajo ali odlagajo v povodje ali porečje in tako predstavljajo znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, na njihovem ozemlju.

▼B

31.	„Onesnaževalo“kakršno koli snov, ki lahko povzroči onesnaženje, zlasti tiste iz Priloge VIII.

32.	„Neposredno odvajanje v podzemno vodo“odvajanje onesnaževal v podzemno vodo brez pronicanja skozi tla ali podtalje.

33.

„Onesnaževanje“neposredno ali posredno vnašanje snovi ali toplote v zrak, vodo ali tla, ki je posledica človekove dejavnosti in lahko škoduje zdravju ljudi ali kakovosti vodnih ekosistemov ali kopenskih ekosistemov, ki so neposredno odvisni od vodnih ekosistemov; poškoduje materialno lastnino ali škoduje ali posega v uživanje in druge dovoljene rabe okolja.

34.	„Okoljski cilji“cilje, določene v členu 4.

▼M8

35.	„Okoljski standard kakovosti“koncentracijo posameznega onesnaževala ali skupine onesnaževal v vodi, sedimentih ali organizmih, ki ne sme biti presežena, da se zavarujeta zdravje ljudi in okolje.

▼M8

35a.

„Sprožitvena vrednost, ki temelji na učinkih“prag za učinke onesnaževala ali skupine onesnaževal v vodi, sedimentih ali organizmih, kadar se ti učinki merijo z ustrezno in znanstveno potrjeno metodo spremljanja, ki temelji na učinkih, pri čemer bi se nad tem pragom lahko pojavili škodljivi učinki tega onesnaževala ali skupine onesnaževal v vodi, sedimentih ali organizmih za zdravje ljudi ali okolje.

▼B

36.	„Kombiniran pristop“nadzor nad odvajanjem in emisijami v površinske vode skladno s pristopom iz člena 10.

▼M8

37.	„Voda, namenjena za prehrano ljudi“pomeni vodo, namenjeno za prehrano ljudi, kakor je opredeljena v členu 2, točka 1, Direktive (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ).

▼B

38.

„Storitve za rabo vode“

vse storitve, s katerimi se za gospodinjstva, javne institucije ali katero koli gospodarsko dejavnost zagotavljajo:

(a)

odvzem, zajezitev, shranjevanje, obdelavo in distribucijo površinske ali podzemne vode;

(b)

zmogljivosti za zbiranje in obdelavo odpadne vode, ki se nato odvaja v površinsko vodo.

39.	„Raba vode“ storitve za rabo vode skupaj s katero koli dejavnostjo, opredeljeno v členu 5 in Prilogi II, ki pomembno vpliva na stanje vode. Ta pristop se uporablja za namene člena 1 in za ekonomsko analizo, izvedeno skladno s členom 5 in točko (b) Priloge III.

40.

„Mejne vrednosti emisij“

maso, izraženo z določenimi posebnimi parametri, koncentracijo in/ali stopnjo emisije, ki se v nobenem časovnem obdobju ali več časovnih obdobjih ne smejo preseči. Mejne vrednosti emisij se lahko določijo tudi za določene skupine, družine ali vrste snovi, zlasti tiste, opredeljene na podlagi člena 16.

Mejne vrednosti emisij za snovi se običajno uporabljajo na mestu, kjer emisije zapuščajo obrat, pri njihovem določanju pa se redčenje zanemari. Glede posrednih izpustov v vodo se lahko pri določanju mejnih vrednosti emisij za zadevne obrate upošteva učinek čistilne naprave, če se zagotovi enaka raven varstva okolja kot celote in če to ne privede do višjih ravni onesnaženja v okolju.

41.

„Nadzor nad emisijami“nadzor, za katerega je potrebno določeno omejevanje emisij, kot so na primer mejna vrednost emisije, ali kako drugače določane meje ali pogoji za učinke, naravo ali druge značilnosti emisije ali pogojev obratovanja, ki vplivajo na emisije. Uporaba izraza „nadzor nad emisijami“ v tej direktivi s glede določb katere koli druge direktive ne šteje za ponovno razlago zadevnih določb.

▼M8

42.

„Poslabšanje stanja vodnega telesa“pomeni poslabšanje stanja vsaj enega od elementov kakovosti v smislu Priloge V za en razred, tudi če to poslabšanje ne povzroči spremembe v razvrstitvi vodnega telesa kot celote v nižji razred; če pa je element kakovosti že v najnižjem razredu, pomeni vsako nadaljnje poslabšanje tega elementa poslabšanje stanja vodnega telesa.

▼B

Člen 3 Usklajevanje upravnih ureditev na vodnih območij

Člen 4 Okoljski cilji

Člen 5 Značilnosti vodnega območja, pregled vplivov človekovega delovanja na okolje in ekonomska analiza rabe vode

Člen 6 Register zavarovanih območij

Člen 7 Vode, ki se uporabljajo za odvzem pitne vode

Člen 8 Spremljanje stanja površinskih in podzemnih voda ter zavarovanih območij

Člen 9 Povračilo stroškov storitev za rabo vode

Člen 10 Kombinirani pristop za točkovne in razpršene vire

Člen 11 Program ukrepov

Člen 12

Člen 13 Načrti upravljanja povodij

Člen 14 Obveščanje in posvetovanje z javnostjo

Člen 14a

Člen 15 Poročanje

Člen 16

Člen 17 Strategije za preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja podzemne vode

Člen 18 Poročilo Komisije

Člen 19 Načrti za prihodnje ukrepe Skupnosti

Člen 19a

Poročilo o mehanizmu o razširjeni odgovornosti proizvajalca

Komisija do 11. maja 2029 objavi poročilo o možnosti vključitve mehanizma o razširjeni odgovornosti proizvajalca v to direktivo. V poročilu se oceni zlasti izvedljivost zahteve, da proizvajalci prispevajo k stroškom programov spremljanja, oblikovanih na podlagi člena 8 te direktive, če ti proizvajalci dajejo na trg Unije proizvode, ki vsebujejo katero koli od snovi iz Priloge I k Direktivi 2006/118/ES ali Priloge I k Direktivi 2008/105/ES.

Člen 20

Tehnične prilagoditve in izvajanje te direktive

Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20a za spremembo prilog I in III ter oddelka 1.3.6 Priloge V, da bi prilagodila zahteve po informacijah v zvezi s pristojnimi organi, vsebino ekonomske analize in izbrane standarde spremljanja znanstvenemu in tehničnemu napredku.

Člen 20a

Člen 21

Člen 22 Razveljavitve in prehodne določbe

Člen 23 Sankcije

Člen 23

Sankcije

Države članice določijo sankcije, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive. Tako predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 24 Izvajanje

Člen 25 Začetek veljavnosti

Člen 25

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 26 Naslovniki

Člen 26

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

PRILOGA I ZAHTEVANE INFORMACIJE ZA PRIPRAVO SEZNAMA PRISTOJNIH ORGANOV

PRILOGA I

ZAHTEVANE INFORMACIJE ZA PRIPRAVO SEZNAMA PRISTOJNIH ORGANOV

V skladu s členom 3(8) predložijo države članice naslednje informacije o vseh pristojnih organih na vsakem od svojih vodnih območij ter na delu katerega koli mednarodnega vodnega območja, ki leži na njihovem ozemlju:

(i)

Ime in naslov pristojnega organa — uradno ime in naslov organa, določenega v skladu s členom 3(2).

(ii)

Zemljepisna opredelitev vodnega območja — imena glavnih rek na vodnem območju skupaj z natančnim opisom meja vodnega območja. Te informacije naj bi bile, kolikor je to mogoče, na voljo za vnos v geografski informacijski sistem (GIS) in/ali geografski informacijski sistem Komisije (GISCO).

(iii)

Pravni status pristojnega organa — opis pravnega statusa pristojnega organa in, kadar je pomembno, povzetek ali kopija njegovega statuta, ustanovitvene pogodbe ali enakovrednega pravnega akta.

(iv)

Pristojnosti — opis pravnih in upravnih pristojnosti vsakega pristojnega organa in njegova vloga na vsakem vodnem območju.

(v)

Članstvo — kadar pristojni organ deluje kot usklajevalni organ za druge pristojne organe, je treba predložiti seznam teh organov, skupaj s povzetkom institucionalnih povezav za zagotavljanje usklajevanja.

(vi)

Mednarodne povezave — kadar vodno območje pokriva ozemlje več kot ene države članice ali vključuje ozemlje držav nečlanic, je treba vključiti povzetek institucionalnih povezav za zagotavljanje usklajevanja.

PRILOGA II

1. POVRŠINSKE VODE

1.1 Opredelitev tipov vodnih teles površinskih voda

Države članice določijo lego in meje vodnih teles površinskih voda ter opravijo začetno opredelitev vseh takih teles v skladu z naslednjo metodologijo. Države članice lahko za namene začetne opredelitve vodna telesa površinskih voda združijo.

(i)

Vodna telesa površinskih voda na vodnem območju se razvrstijo v eno od naslednjih vrst površinskih voda — reke, jezera, somornice ali obalno morje — ali med umetna vodna telesa površinske vode ali močno preoblikovana vodna telesa površinske vode;

(ii)

Za vsako vrsto površinske vode se ustrezna vodna telesa površinskih voda na vodnem območju razločijo po različnih tipih. To so tipi, opredeljeni z uporabo „sistema A“ ali „sistema B“ iz oddelka 1.2;

(iii)

Če se uporabi sistem A, se vodna telesa površinskih voda na posameznem vodnem območju najprej razvrstijo po ustreznih ekoregijah skladno z zemljepisnimi območji, opredeljenimi v oddelku 1.2 in prikazanimi na ustrezni karti v Prilogi XI. Vodna telesa v vsaki ekoregiji se nato razločijo po tipih vodnih teles površinskih voda skladno z deskriptorji v preglednici za sistem A;

(iv)

Če se uporabi sistem B, morajo države članice doseči enako stopnjo razločevanja kot ob uporabi sistema A. Skladno s tem se vodna telesa površinskih voda na vodnem območju razvrstijo v tipe z uporabo vrednosti za obvezne deskriptorje in take izbirne deskriptorje ali kombinacije deskriptorjev, kot so potrebni, da se zagotovi, da se lahko zagotovi zanesljiva določitev referenčnih bioloških razmer za posamezen tip;

(v)

Umetna in močno preoblikovana vodna telesa se razločijo skladno z deskriptorji za tisto vrsto površinske vode, ki je najbolj podobna temu močno preoblikovanemu ali umetnemu vodnemu telesu;

(vi)

Države članice predložijo Komisiji karto ali karte (v GIS formatu) zemljepisne lege tipov, skladnih s stopnjo razločevanja po sistemu A.

1.2 Ekoregije in tipi vodnih teles površinskih voda

1.2.1 Reke

Sistem A

Fiksna tipologija

Deskriptorji

Ekoregija

Ekoregije, prikazane na karti A v Prilogi XI

Tip

po nadmorski višini

gorska: > 800 m

srednjegorska: 200 do 800 m

nižinska: < 200 m

po velikosti prispevne površine

majhna: 10 do 100 km2

srednjevelika: > 100 do 1 000 km2

velika: > 1 000 do 10 000 km2

zelo velika: > 10 000 km2

Geologija

apnenčasta

silikatna

organska

Sistem B

Alternativna opredelitev

Fizični, fizikalni in kemijski dejavniki, ki določajo značilnosti reke ali dela reke in s tem strukturo in sestavo biološke populacije

Obvezni dejavniki

nadmorska višina

zemljepisna širina

zemljepisna dolžina

geološka podlaga

velikost

Izbirni dejavniki

oddaljenost od rečnega izvira

energija toka (funkcija pretoka in padca)

povprečna širina vode

povprečna globina vode

povprečni padec vodne gladine

oblika in konfiguracija glavne rečne struge

kategorija pretoka reke

oblika doline

premeščanje plavin

kapaciteta nevtralizacije kislin

srednja sestava substrata

kloridi

razpon temperature zraka

povprečna temperatura zraka

padavine

1.2.2 Jezera

Sistem A

Fiksna tipologija

Deskriptorji

Ekoregija

Ekoregije, prikazane na karti A v Prilogi XI

Tip

po nadmorski višini

gorska: > 800 m

srednjegorska: 200 do 800 m

nižinska: < 200 m

po globini na podlagi povprečne globine

< 3 m,

3 m do 15 m,

> 15 m

po velikosti površine

0,5 do 1 km2

1 do 10 km2

10 do 100 km2

> 100 km2

Geologija

apnenčasta

silikatna

organska

Sistem B

Alternativna opredelitev

Fizični, fizikalni in kemijski dejavniki, ki določajo značilnosti jezera in s tem strukturo in sestavo biološke populacije

Obvezni dejavniki

nadmorska višina

zemljepisna širina

zemljepisna dolžina

globina

geološka podlaga

velikost

Izbirni dejavniki

povprečna globina vode

oblika jezera

zadrževalni čas

povprečna temperatura zraka

razpon temperature zraka

značilnosti mešanja (npr. monomiktično, dimiktično, polimiktično)

kapaciteta nevtralizacije kislin

naravno ozadje stanja hranil

srednja sestava substrata

nihanje vodne gladine

1.2.3 Somornica

Sistem A

Fiksna tipologija

Deskriptorji

Ekoregija

Regije po karti B v Prilogi XI:

Baltiško morje

Barentsovo morje

Norveško morje

Severno morje

Severni Atlantski ocean

Sredozemsko morje

Tip

na podlagi povprečne letne slanosti

< 0,5 ‰: sladka voda

0,5 do < 5 ‰: oligohalina

5 do < 18 ‰: mezohalina

18 do < 30 ‰: polihalina

30 do < 40 ‰: evhalina

na podlagi povprečne amplitude bibavice

2 do 4 m< 2 m: majhna amplituda bibavice

2 do 4 m: srednja amplituda bibavice

> 4 m: velika amplituda bibavice

Sistem B

Alternativna opredelitev

Fizični, fizikalni in kemijski dejavniki, ki določajo značilnosti somornice in s tem strukturo in sestavo biološke populacije

Obvezni dejavniki

zemljepisna širina

zemljepisna dolžina

amplituda bibavice

slanost

Izbirni dejavniki

globina

hitrost toka

izpostavljenost valovom

zadrževalni čas

povprečna temperatura vode

značilnosti mešanja

motnost

srednja sestava substrata

konfiguracija

razpon temperature vode

1.2.4 Obalno morje

Sistem A

Fiksna tipologija

Deskriptorji

Ekoregija

Regije po karti B v Prilogi XI:

Baltiško morje

Barentsovo morje

Norveško morje

Severno morje

Severni Atlantski ocean

Sredozemsko morje

Tip

na podlagi povprečne letne slanosti

< 0,5 ‰: sladka voda

0,5 do < 5 ‰: oligohalina

5 do < 18 ‰: mezohalina

18 do < 30 ‰: polihalina

30 do < 40 ‰: evhalina

na podlagi povprečne globine

srednje globokeplitve vode: < 30 m,

srednje globoke: (30 do 200 m),

globoke: > 200 m

Sistem B

Alternativna opredelitev

Fizični, fizikalni in kemijski dejavniki, ki določajo značilnosti obalnega morja in s tem strukturo in sestavo biološke populacije

Obvezni dejavniki

zemljepisna širina

zemljepisna dolžina

amplituda bibavice

slanost

Izbirni dejavniki

hitrost toka

izpostavljenost valovom

povprečna temperatura vode

značilnosti mešanja

motnost

zadrževalni čas (v zaprtih zalivih)

srednja sestava substrata

razpon temperature vode

1.3 Določitev referenčnih razmer za posamezne tipe vodnih teles površinskih voda

(i)

Za vsak tip vodnih teles površinskih voda, opredeljen v skladu z oddelkom 1.1, se določijo zanj značilne hidromorfološke in fizikalno-kemijske razmere, ki predstavljajo vrednosti hidromorfoloških in fizikalno-kemijskih elementov kakovosti, določenih v točki 1.1 Priloge V za ta tip vodnega telesa površinske vode, pri zelo dobrem ekološkem stanju, kot je opredeljeno v ustrezni preglednici v točki 1.2 Priloge V. Določijo se tudi za tip značilne referenčne biološke razmere, ki predstavljajo vrednosti bioloških elementov kakovosti, določenih v točki 1.1 Priloge V za ta tip vodnega telesa površinske vode, pri zelo dobrem ekološkem stanju, kot je opredeljeno v ustrezni preglednici v oddelku 1.2 Priloge V.

(ii)

Pri uporabi postopkov, določenih v tem oddelku, za močno preoblikovana ali umetna vodna telesa površinske vode se navajanje zelo dobrega ekološkega stanja razume kot navajanje največjega ekološkega potenciala, kot je opredeljen v preglednici 1.2.5 Priloge V. Vrednosti za največji ekološki potencial za vodno telo se pregledajo vsakih 6 let.

(iii)

Za tip značilne razmere za namene točk (i) in (ii) in za tip značilne referenčne biološke razmere lahko temeljijo na prostorskih merilih ali na modeliranju ali pa se določijo z uporabo kombinacije obeh metod. Kadar teh metod ni mogoče uporabiti, lahko države članice take razmere določijo na podlagi strokovne presoje. Pri opredelitvi zelo dobrega ekološkega stanja se za koncentracije posebnih sintetičnih onesnaževal uporabijo meje detekcije, ki jih je mogoče doseči v skladu z razpoložljivo tehnologijo v času določanja za tip značilnih razmer.

(iv)

Za tip značilne referenčne biološke razmere, ki temeljijo na prostorskih merilih, države članice razvijejo referenčno mrežo za vsak tip vodnega telesa površinske vode. Mrežo sestavlja zadostno število mest z zelo dobrim stanjem, da se zagotovi zadostna raven zaupanja za vrednosti za referenčne razmere glede na spremenljivost vrednosti elementov kakovosti, ki ustrezajo zelo dobremu ekološkemu stanju za ta tip vodnega telesa površinske vode, in glede na metode modeliranja, ki se uporabijo po odstavku (v).

(v)

Za tip značilne referenčne biološke razmere, ki temeljijo na modeliranju, se lahko določijo z uporabo napovednih modelov ali z rekonstrukcijo stanja v preteklosti. Pri tem se uporabijo zgodovinski, paleološki in drugi razpoložljivi podatki in se zagotovi zadostna raven zaupanja za vrednosti za referenčne razmere, da se zagotovi veljavnost tako določenih razmer v vseh okoliščinah in za vsak tip vodnega telesa površinske vode.

(vi)

Kadar za posamezen tip vodnega telesa površinske vode zaradi velike naravne spremenljivosti elementa kakovosti, ne le zaradi sezonskih nihanj, ni mogoče določiti zanesljivih za tip značilnih referenčnih razmer za ta element kakovosti, se ta lahko izključi iz ocene ekološkega stanja za ta tip površinske vode. Države članice v načrtu upravljanja povodja navedejo razloge za tako izključitev.

1.4 Ugotavljanje obremenitev

Države članice zbirajo in vzdržujejo podatke o vrsti in jakosti pomembnih antropogenih obremenitev, katerim bodo verjetno izpostavljena vodna telesa površinske vode na vsakem vodnem območju, zlasti naslednje:

Oceno in ugotavljanje pomembnega točkovnega onesnaževanja, predvsem s snovmi iz Priloge VIII, iz komunalnih, industrijskih, kmetijskih ter drugih obratov in dejavnosti, ki med drugim temeljita na informacijah, zbranih na podlagi:

(i)

členov 15 in 17 Direktive 91/271/EGS;

(ii)

členov 9 in 15 Direktive 96/61/ES ( 27 );

in za namene prvega načrta upravljanja povodja:

(iii)

člena 11 Direktive 76/464/EGS in

(iv)

Direktiv 75/440/EGS, 76/160/EGS ( 28 ), 78/659/EGS in 79/923/EGS ( 29 ).

Oceno in ugotavljanje pomembnega razpršenega onesnaževanja, predvsem s snovmi iz Priloge VIII, iz komunalnih, industrijskih, kmetijskih in drugih obratov in dejavnosti, ki med drugim temeljita na informacijah, zbranih na podlagi:

(i)

členov 3, 5 in 6 Direktive 91/676/EGS ( 30 );

(ii)

členov 7 in 17 Direktive 91/414/EGS;

(iii)

Direktive 98/8/ES;

in za namene prvega načrta upravljanja povodja:

(iv)

direktiv 75/440/EGS, 76/160/EGS, 76/464/EGS, 78/659/EGS in 79/923/EGS.

Oceno in ugotavljanje pomembnega odvzema vode za komunalno, industrijsko, kmetijsko in drugo rabo, vključno s sezonskimi nihanji in skupno letno potrebo, ter izgube vode v distribucijskih sistemih.

Oceno in ugotavljanje vpliva pomembne ureditve vodnega toka, vključno s prenosom in preusmeritvijo vode, na celotne značilnosti toka in vodne bilance.

Ugotavljanje pomembnih morfoloških sprememb vodnih teles.

Oceno in ugotavljanje drugih pomembnih človekovih vplivov na stanje površinskih voda.

Oceno načinov rabe zemljišč, vključno z opredelitvijo glavnih mestnih, industrijskih in kmetijskih območij ter, kadar je to pomembno, ribiških območij in gozdov.

1.5 Presoja vplivov

Države članice ocenijo občutljivost stanja vodnih teles površinskih voda na zgoraj ugotovljene obremenitve.

Države članice tako zbrane informacije in vse druge ustrezne informacije vključno s podatki, zbranimi pri spremljanju stanja okolja, uporabijo za oceno verjetnosti, da vodna telesa površinskih voda na vodnem območju ne bodo dosegla okoljskih ciljev kakovosti, določenih zanje po členu 4. Države članice lahko v pomoč pri takem ocenjevanju uporabijo metode modeliranja.

Telesa, za katera se ugotovi, da okoljski cilji kakovosti morda ne bodo doseženi, je treba, kadar je smotrno, dodatno opredeliti, da se zagotovi čim boljše načrtovanje programov spremljanja stanja, zahtevanih po členu 8, in programov ukrepov, zahtevanih po členu 11.

2. PODZEMNE VODE

2.1 Začetna opredelitev

Države članice opravijo začetno opredelitev vseh teles podzemne vode, da ocenijo njihove rabe in ugotovijo, v kolikšni meri morda ne bodo doseženi cilji po členu 4 za vsako telo podzemne vode posebej. Države članice lahko za začetno opredelitev združujejo telesa podzemne vode v skupine. Pri tej analizi se lahko uporabijo obstoječi hidrološki, geološki in pedološki podatki, podatki o rabi zemljišč, odvajanju in odvzemanju ter drugi podatki, določiti pa je treba:

—

lokacijo in meje telesa ali teles podzemne vode,

—

obremenitve, katerim bo verjetno izpostavljeno telo ali telesa podzemne vode, vključno z:

—

razpršenimi viri onesnaževanja

—

točkovnimi viri onesnaževanja

—

odvzemanjem

—

umetnim napajanjem,

—

splošne značilnosti krovnih plasti prispevne površine, iz katere se telo podzemne vode napaja,

—

tista telesa podzemne vode, od katerih so neposredno odvisni površinski vodni ali kopenski ekosistemi.

2.2 Dodatna opredelitev

Po začetni opredelitvi države članice dodatno opredelijo tista telesa ali skupine teles podzemne vode, za katera je bila ugotovljena ogroženost, da se natančneje oceni pomembnost ogroženosti in določijo kakršni koli ukrepi, zahtevani po členu 11. Taka opredelitev vključuje ustrezne informacije o vplivu človekovega delovanja in, kadar je to pomembno, informacije o:

—

geoloških značilnostih telesa podzemne vode, vključno z velikostjo in vrsto geoloških enot,

—

hidrogeoloških značilnostih telesa podzemne vode, vključno s hidravlično prevodnostjo, poroznostjo in zaprtostjo oziroma odprtostjo vodonosnika,

—

značilnostih površinskih usedlin in prsti v povodju, iz katerega se telo podzemne vode napaja, vključno z debelino, poroznostjo, hidravlično prevodnostjo in absorpcijskimi lastnostmi usedlin in prsti,

—

značilnostih stratifikacije podzemne vode v telesu podzemne vode,

—

popisu povezanih površinskih sistemov, vključno s kopenskimi ekosistemi in telesi površinske vode, s katerimi je telo podzemne vode dinamično povezano,

—

ocenah smeri in stopnje izmenjave vode med telesom podzemne vode in z njim povezanimi površinskimi sistemi,

—

zadostnih podatkih za izračun dolgoletnega povprečja letnih stopenj popolne obnove,

—

opredelitvi kemijske sestave podzemne vode, vključno z določitvijo prispevka človekovega delovanja. Države članice lahko pri določanju ravni naravnega ozadja za ta telesa podzemne vode uporabijo tipologije za opredeljevanje podzemne vode.

2.3 Pregled vplivov človekovega delovanja na podzemno vodo

Za telesa podzemne vode, ki se raztezajo čez mejo med dvema ali več državami članicami ali za katera se po začetni opredelitvi, izvedeni v skladu z odstavkom 2.1, ugotovi za vsako telo posebej, da cilji, določeni po členu 4, morda ne bodo doseženi, se za vsako telo zbirajo in vzdržujejo naslednje ustrezne informacije:

(a)

lokacija odvzemnih mest v telesu podzemne vode, razen:

—

odvzemnih mest, ki v povprečju zagotavljajo manj kot 10 m3 na dan, ali

—

odvzemnih mest za vodo za prehrano ljudi, ki v povprečju zagotavljajo manj kot 10 m3 na dan ali oskrbujejo manj kot 50 oseb,

(b)

povprečne letne količine odvzema na teh odvzemnih mestih,

(c)

kemijska sestava vode, odvzete iz telesa podzemne vode,

(d)

lokacija točk v telesu podzemne vode, kamor se voda neposredno odvaja,

(e)

pretok vode, ki se odvaja na teh mestih,

(f)

kemijska sestava vode, ki se odvaja v telo podzemne vode, in

(g)

raba zemljišč na prispevni površini ali prispevnih površinah, iz katerih se telo podzemne vode obnavlja, ter vnos onesnaževal in antropogene spremembe značilnosti obnavljanja, kot so preusmerjanje meteornih voda in površinskega odtoka z zatesnjevanjem površin, umetno obnavljanje, zajezovanje ali izsuševanje.

2.4 Pregled vplivov sprememb gladin podzemne vode

Države članice ugotovijo tista telesa podzemne vode, za katera se bodo po členu 4 določili nižji cilji, in to tudi zaradi upoštevanja učinkov stanja telesa na:

(i)

površinsko vodo in z njo povezane kopenske ekosisteme

(ii)

urejanje voda, varstvo pred poplavami in izsuševanje

(iii)

razvoj človeštva.

2.5 Pregled vpliva onesnaževanja na kakovost podzemne vode

Države članice ugotovijo tista telesa podzemne vode, za katera se bodo po členu 4(5) določili nižji cilji, če je zaradi vpliva človekovega delovanja, ki se določi v skladu s členom 5(1), telo podzemne vode tako onesnaženo, da se njenega dobrega kemijskega stanja ne da doseči ali bi bilo to nesorazmerno drago.

PRILOGA III EKONOMSKA ANALIZA

PRILOGA III

EKONOMSKA ANALIZA

Ekonomska analiza vsebuje zadostno število dovolj natančnih informacij (ob upoštevanju stroškov, povezanih z zbiranjem ustreznih podatkov), da se:

(a)

pripravijo ustrezni izračuni, potrebni za upoštevanje načela povračila stroškov storitev za rabo vode na podlagi člena 9, ob upoštevanju dolgoročnih napovedi ponudbe vode in povpraševanja po njej na vodnem območju, in če je potrebno, izdelajo:

—

ocene količine, cen in stroškov, povezanih s storitvami za rabo voda, in

—

ocene ustreznih naložb, vključno z napovedmi takih naložb;

(b)

presodi o stroškovno najučinkovitejši kombinaciji ukrepov v zvezi z rabo vode, ki jih je treba vključiti v program ukrepov po členu 11, na podlagi ocen možnih stroškov takih ukrepov.

PRILOGA IV ZAVAROVANA OBMOČJA

PRILOGA IV

ZAVAROVANA OBMOČJA

1.

Register zavarovanih območij po členu 6 vključuje naslednje vrste zavarovanih območij:

(i)

območja, določena za odvzem vode za prehrano ljudi na podlagi člena 7;

(ii)

območja, določena za varstvo gospodarsko pomembnih vodnih živalskih in rastlinskih vrst;

(iii)

vodna telesa, namenjena rekreaciji, vključno z območji, ki so na podlagi Direktive 76/160/EGS določena za kopalne vode;

(iv)

območja, občutljiva na hranila, vključno z območji, ki so na podlagi Direktive 91/676/EGS določena za ranljiva območja, in z območji, ki so na podlagi Direktive 91/271/EGS določena za občutljiva območja; in

(v)

območja, določena za varstvo habitatov ali vrst, pri katerih je ohranjanje ali izboljšanje stanja vode pomemben dejavnik za njihovo varstvo, vključno z ustreznimi območji Natura 2000, ki so določena na podlagi Direktive 92/43/EGS ( 31 ) in Direktive 79/409/EGS ( 32 ).

2.	Povzetek registra, ki mora biti del načrta upravljanja povodja, vključuje karte, na katerih je označena lokacija vsakega zavarovanega območja, in opis zakonodaje Skupnosti, nacionalne ali lokalne zakonodaje, na podlagi katere so bila območja določena.

PRILOGA V

1.	STANJE POVRŠINSKE VODE
1.1	Elementi kakovosti za razvrščanje po ekološkem stanju
1.1.1	Reke
1.1.2	Jezera
1.1.3	Somornica
1.1.4	Obalno morje
1.1.5	Umetna in močno preoblikovana vodna telesa
1.2	Normativne opredelitve razredov ekološkega stanja
1.2.1	Opredelitve za zelo dobro, dobro in zmerno ekološko stanje v rekah
1.2.2	Opredelitve za zelo dobro, dobro in zmerno ekološko stanje v jezerih
1.2.3	Opredelitve za zelo dobro, dobro in zmerno ekološko stanje v somornici
1.2.4	Opredelitve za zelo dobro, dobro in zmerno ekološko stanje v obalnem morju
1.2.5	Opredelitve za največji, dober in zmeren ekološki potencial za močno preoblikovana ali umetna vodna telesa
1.2.6	Postopek za določanje kemijskih standardov kakovosti v državah članicah
1.3	Spremljanje ekološkega in kemijskega stanja površinskih voda
1.3.1	Oblikovanje nadzornega spremljanja stanja
1.3.2	Oblikovanje obratovalnega spremljanja stanja
1.3.3	Oblikovanje preiskovalnega spremljanja stanja
1.3.4	Pogostnost spremljanja stanja
1.3.5	Dodatne zahteve za spremljanje stanja na zavarovanih območjih
1.3.6	Standardi za spremljanje elementov kakovosti
1.4	Razvrščanje in prikaz ekološkega stanja
1.4.1	Primerljivost rezultatov biološkega spremljanja stanja
1.4.2	Prikaz rezultatov spremljanja stanja in razvrščanje po ekološkem stanju in ekološkem potencialu
1.4.3	Prikaz rezultatov spremljanja stanja in razvrščanje po kemijskem stanju
2.	PODZEMNA VODA
2.1	Količinsko stanje podzemne vode
2.1.1	Parameter za razvrščanje po količinskem stanju
2.1.2	Opredelitev količinskega stanja
2.2	Spremljanje količinskega stanja podzemne vode
2.2.1	Mreža za spremljanje gladine podzemne vode
2.2.2	Gostota merilnih mest
2.2.3	Pogostnost spremljanja stanja
2.2.4	Razlaga in prikaz količinskega stanja podzemne vode
2.3	Kemijsko stanje podzemne vode
2.3.1	Parametri za določitev kemijskega stanja podzemne vode
2.3.2	Opredelitev dobrega kemijskega stanja podzemne vode
2.4	Spremljanje kemijskega stanja podzemne vode
2.4.1	Mreža za spremljanje stanja podzemne vode
2.4.2	Nadzorno spremljanje stanja
2.4.3	Obratovalno spremljanje stanja
2.4.4	Ugotavljanje trendov pri onesnaževalih
2.4.5	Razlaga in prikaz kemijskega stanja podzemne vode
2.5	Prikaz stanja podzemne vode

1. STANJE POVRŠINSKE VODE

1.1 Elementi kakovosti za razvrščanje po ekološkem stanju

▼M8

1.1.1. Reke

Biološki elementi

Sestava in številčnost vodnega rastlinstva

Sestava in številčnost bentoških nevretenčarjev

Sestava, številčnost in starostna struktura rib

Hidromorfološki elementi, ki podpirajo biološke elemente

Hidrološki režim

količina in dinamika vodnega toka

povezava s telesi podzemne vode

Kontinuiteta toka reke

Morfološke razmere

spreminjanje globine in širine reke

struktura in substrat rečne struge

struktura obrežnega pasu

Splošni fizikalno-kemijski elementi, ki podpirajo biološke elemente

Toplotne razmere

Kisikove razmere

Slanost

Zakisanost

Stanje hranil

1.1.2. Jezera

Biološki elementi

Sestava, številčnost in biomasa fitoplanktona

Sestava in številčnost drugega vodnega rastlinstva

Sestava in številčnost bentoških nevretenčarjev

Sestava, številčnost in starostna struktura rib

Hidromorfološki elementi, ki podpirajo biološke elemente

Hidrološki režim

količina in dinamika vodnega toka

zadrževalni čas

povezava s telesom podzemne vode

Morfološke razmere

spreminjanje globine jezera

količina, struktura in substrat jezerskega dna

struktura jezerske obale

Splošni fizikalno-kemijski elementi, ki podpirajo biološke elemente

Prosojnost

Toplotne razmere

Kisikove razmere

Slanost

Zakisanost

Stanje hranil

1.1.3. Somornice

Biološki elementi

Sestava in številčnost rib

Sestava, številčnost in biomasa fitoplanktona

Sestava in številčnost drugega vodnega rastlinstva

Sestava in številčnost bentoških nevretenčarjev

Hidromorfološki elementi, ki podpirajo biološke elemente

Morfološke razmere

spreminjanje globine

količina, struktura in substrat dna

struktura bibavičnega pasu

Režim bibavice

tok sladke vode

izpostavljenost valovom

Splošni fizikalno-kemijski elementi, ki podpirajo biološke elemente

Prosojnost

Toplotne razmere

Kisikove razmere

Slanost

Stanje hranil

1.1.4. Obalno morje

Biološki elementi

Sestava, številčnost in biomasa fitoplanktona

Sestava in številčnost drugega vodnega rastlinstva

Sestava in številčnost bentoških nevretenčarjev

Hidromorfološki elementi, ki podpirajo biološke elemente

Morfološke razmere

spreminjanje globine

struktura in substrat obalnega dna

struktura bibavičnega pasu

Režim bibavice

smer prevladujočih tokov

izpostavljenost valovom

Splošni fizikalno-kemijski elementi, ki podpirajo biološke elemente

Prosojnost

Toplotne razmere

Kisikove razmere

Slanost

Stanje hranil

▼B

1.1.5 Umetna in močno preoblikovana vodna telesa

Elementi kakovosti, ki se uporabijo za umetna in močno preoblikovana vodna telesa, so elementi, ki se uporabljajo za tisto od štirih navedenih vrst naravne površinske vode, ki je najbolj podobna takemu močno preoblikovanemu ali umetnemu vodnemu telesu.

1.2 Normativne opredelitve razredov ekološkega stanja

Preglednica 1.2 Splošna opredelitev za reke, jezera, somornice in obalno morje

V naslednjem besedilu je podana splošna opredelitev ekološke kakovosti. Za razvrščanje so vrednosti elementov kakovosti ekološkega stanja za vsako vrsto površinske vode tiste, ki so navedene v preglednicah 1.2.1 do 1.2.4.

Element

Zelo dobro stanje

Dobro stanje

Zmerno stanje

Splošno

Vrednosti fizikalno-kemijskih in hidromorfoloških elementov kakovosti za tip vodnega telesa površinske vode niso spremenjene zaradi človekovega vpliva ali pa so te spremembe le zelo majhne v primerjavi z vrednostmi, ki jih običajno povezujemo s tem tipom v razmerah brez motenj.

Vrednosti bioloških elementov kakovosti za vodno telo površinske vode odražajo vrednosti, ki jih običajno povezujemo s tem tipom v razmerah brez motenj, in ne kažejo znakov ali kažejo le zelo majhne znake odstopanja.

To so za tip značilne razmere in združbe.

Vrednosti bioloških elementov kakovosti za ta tip vodnega telesa površinske vode kažejo nizko stopnjo odstopanja zaradi človekovega delovanja, vendar se le malo razlikujejo od tistih, ki jih običajno povezujemo s tem tipom vodnega telesa površinske vode v razmerah brez motenj.

Vrednosti bioloških elementov kakovosti za ta tip vodnega telesa površinske vode se zmerno razlikujejo od tistih, ki jih običajno povezujemo s tem tipom telesa površinske vode v razmerah brez motenj. Vrednosti kažejo znake zmernega odstopanja zaradi človekovega delovanja in so pomembno slabše kot v razmerah dobrega stanja.

Vode, katerih stanje je pod zmernim, se opredelijo kot slabše ali slabe.

Vode, v katerih so vrednosti bioloških elementov kakovosti za ta tip vodnega telesa površinske vode precej spremenjene in v katerih se ustrezne življenjske združbe znatno razlikujejo od tistih, ki jih običajno povezujemo s tem tipom vodnega telesa površinske vode v razmerah brez motenj, se razvrstijo kot slabše.

Vode, v katerih so vrednosti bioloških elementov kakovosti za ta tip vodnega telesa površinske vode zelo spremenjene in v katerih manjka velik del ustreznih življenjskih združb, ki jih običajno povezujemo s tem tipom vodnega telesa površinske vode v razmerah brez motenj, se razvrstijo kot slabe.

1.2.1 Opredelitve za zelo dobro, dobro in zmerno ekološko stanje v rekah

Biološki elementi kakovosti

Element

Zelo dobro stanje

Dobro stanje

Zmerno stanje

Fitoplankton

Taksonomska sestava fitoplanktona povsem ali skoraj povsem ustreza razmeram brez motenj.

Povprečna številčnost fitoplanktona je povsem skladna z za tip značilnimi fizikalno-kemijskimi razmerami, in ne povzroča pomembnih sprememb za tip značilne prosojnosti.

Pogostnost in jakost cvetenja planktona sta skladni z za tip značilnimi fizikalno-kemijskimi razmerami.

Sestava in številčnost planktonskih taksonov sta malo spremenjeni v primerjavi z za tip značilnimi združbami. Spremembe ne kažejo na pospešeno rast alg, ki bi lahko povzročila neželene motnje v ravnotežju organizmov, prisotnih v vodnem telesu, ali v fizikalno-kemijski kakovosti vode ali sedimenta.

Za tip značilna pogostost in jakost cvetenja planktona, se lahko malo povečata.

Sestava planktonskih taksonov se zmerno razlikuje od sestave za tip značilnih združb.

Številčnost zmerno odstopa in lahko povzroči pomembno neželeno odstopanje vrednosti drugih bioloških in fizikalno-kemijskih elementov kakovosti.

Pogostnost in jakost cvetenja planktona se lahko zmerno povečata. V poletnih mesecih se lahko pojavi dolgotrajno cvetenje.

Makrofiti in fitobentos

Taksonomska sestava povsem ali skoraj povsem ustreza razmeram brez motenj.

Ni zaznavnih sprememb v povprečni številčnosti makrofitov in fitobentosa.

Sestava in številčnost makrofitskih in fitobentoških taksonov sta malo spremenjeni v primerjavi z za tip značilnimi združbami. Spremembe ne kažejo na pospešeno rast fitobentosa ali višjih oblik rastlinstva, ki bi lahko povzročila neželene motnje v ravnotežju organizmov, prisotnih v vodnem telesu, ali v fizikalno-kemijski kakovosti vode ali sedimenta.

Fitobentoški združbi ne škodujejo kosmi in prevleke bakterij, ki so prisotni zaradi človekovih dejavnosti.

Sestava makrofitskih in fitobentoških taksonov se zmerno razlikuje od sestave za tip značilne združbe, in pomembno bolj odstopa kot pri dobrem stanju.

Očitne so zmerne spremembe v povprečni številčnosti makrofitov in fitobentosa.

Fitobentoško združbo lahko ovirajo in na nekaterih območjih izpodrinejo kosmi in prevleke bakterij, ki so prisotni zaradi človekovih dejavnosti.

Bentoški nevretenčarji

Taksonomska sestava in številčnost povsem ali skoraj povsem ustrezata razmeram brez motenj.

Razmerje med taksoni, občutljivimi na motnje, in taksoni, ki na motnje niso občutljivi, ne kaže znakov odstopanja od ravni brez motenj.

Raznovrstnost nevretenčarskih taksonov ne kaže znakov odstopanja od ravni brez motenj.

Sestava in številčnost nevretenčarskih taksonov sta malo spremenjeni v primerjavi z za tip značilnimi združbami.

Razmerje med taksoni, občutljivimi na motnje, in taksoni, ki na motnje niso občutljivi, kaže na majhno odstopanje od za tip značilnih ravni.

Raznovrstnost nevretenčarskih taksonov kaže majhne znake odstopanja od za tip značilnih ravni.

Sestava in številčnost nevretenčarskih taksonov se zmerno razlikujeta od sestave in številčnosti za tip značilnih združb,.

Manjkajo važnejše taksonomske skupine za tip značilne združbe.

Razmerje med taksoni, občutljivimi na motnje, in taksoni, ki na motnje niso občutljivi, ter raznovrstnost precej odstopata od za tip značilne ravni, in sta pomembno nižja kot pri dobrem stanju.

Ribe

Vrstna sestava in številčnost povsem ali skoraj povsem ustrezata razmeram brez motenj.

Prisotne so vse za ta tip značilne na motnje občutljive vrste.

Starostna struktura ribjih združb kaže malo znakov motenj zaradi človekovega vpliva in ne kaže znakov vrzeli v razmnoževalnem procesu ali razvoju katere koli vrste.

Vrstna sestava in številčnost sta malo spremenjeni v primerjavi z za tip značilnimi združbami zaradi človekovih vplivov na fizikalno-kemijske in hidromorfološke elemente kakovosti.

Starostna struktura ribjih združb kaže znake motenj zaradi človekovih vplivov na fizikalno-kemijske ali hidromorfološke elemente kakovosti, in v nekaterih primerih kaže znake vrzeli v razmnoževalnem procesu ali razvoju določene vrste, in sicer v takem obsegu, da lahko manjkajo nekateri starostni razredi.

Sestava in številčnost ribjih vrst se zmerno razlikujeta od sestave in številčnosti za tip značilnih združb zaradi človekovih vplivov na fizikalno-kemijske ali hidromorfološke elemente kakovosti.

Starostna struktura ribjih združb kaže večje znake motenj zaradi človekovega vpliva v takem obsegu, da zmeren delež za tip značilnih vrst, manjka ali pa so zelo maloštevilne.

Hidromorfološki elementi kakovosti

Element	Zelo dobro stanje	Dobro stanje	Zmerno stanje
Hidrološki režim	Količina in dinamika toka ter posledična povezava s podzemno vodo povsem ali skoraj povsem odražajo razmere brez motenj.	Razmere, skladne z doseganjem zgoraj opredeljenih vrednosti bioloških elementov kakovosti.	Razmere, skladne z doseganjem zgoraj opredeljenih vrednosti bioloških elementov kakovosti.
Kontinuiteta toka	Kontinuiteta toka reke ni ovirana zaradi človekovih dejavnosti in omogoča nemoteno selitev vodnih organizmov in premeščanje sedimenta.	Razmere, skladne z doseganjem zgoraj opredeljenih vrednosti bioloških elementov kakovosti.	Razmere, skladne z doseganjem zgoraj opredeljenih vrednosti bioloških elementov kakovosti.
Morfološke razmere	Tlorisni potek struge, spreminjanje širine in globine, hitrosti toka, struktura substrata ter struktura in stanje obrežnih pasov povsem ali skoraj povsem ustrezajo razmeram brez motenj.	Razmere, skladne z doseganjem zgoraj opredeljenih vrednosti bioloških elementov kakovosti.	Razmere, skladne z doseganjem zgoraj opredeljenih vrednosti bioloških elementov kakovosti.

▼M8

Splošni fizikalno-kemijski elementi kakovosti

Element

Zelo dobro stanje

Dobro stanje

Zmerno stanje

Splošne razmere

Vrednosti splošnih fizikalno-kemijskih elementov povsem ali skoraj povsem ustrezajo razmeram brez motenj.

Koncentracije hranil so v območju, ki ga običajno povezujemo z razmerami brez motenj.

Slanost, pH, kisikove razmere, kapaciteta nevtralizacije kislin in temperatura ne kažejo znakov motenj zaradi človekovega vpliva in so v območjih, ki jih običajno povezujemo z razmerami brez motenj.

Temperatura, kisikove razmere, pH, kapaciteta nevtralizacije kislin in slanost ne segajo iz območij, ki zagotavljajo delovanje za ta tip značilnega ekosistema in doseganje zgoraj opredeljenih vrednosti za biološke elemente kakovosti.

Koncentracije hranil ne presegajo ravni, ki zagotavlja delovanje ekosistema in doseganje zgoraj opredeljenih vrednosti za biološke elemente kakovosti.

Razmere, skladne z doseganjem zgoraj opredeljenih vrednosti bioloških elementov kakovosti.

▼B

1.2.2 Opredelitve za zelo dobro, dobro in zmerno ekološko stanje v jezerih

Biološki elementi kakovosti

Element

Zelo dobro stanje

Dobro stanje

Zmerno stanje

Fitoplankton

Taksonomska sestava in številčnost fitoplanktona povsem ali skoraj povsem ustrezata razmeram brez motenj.

Povprečna biomasa fitoplanktona je skladna z za tip značilnimi fizikalno-kemijskimi razmerami, in ne povzroča pomembnih sprememb za tip značilne prosojnosti.

Pogostnost in jakost cvetenja planktona sta skladni z za tip značilnimi fizikalno-kemijskimi razmerami.

Sestava in številčnost planktonskih taksonov sta malo spremenjeni v primerjavi z za tip značilnimi združbami. Spremembe ne kažejo na pospešeno rast alg, ki bi lahko povzročila neželene motnje v ravnotežju organizmov, prisotnih v vodnem telesu, ali v fizikalno-kemijski kakovosti vode ali sedimenta.

Za tip značilna pogostost in jakost cvetenja planktona, se lahko malo povečata.

Sestava in številčnost planktonskih taksonov se zmerno razlikujeta od sestave in številčnosti za tip značilnih združb.

Biomasa zmerno odstopa in lahko povzroči pomembno neželeno odstopanje stanja drugih bioloških elementov kakovosti in fizikalno-kemijske kakovosti vode ali sedimenta.

Pogostnost in jakost cvetenja planktona se lahko zmerno povečata. V poletnih mesecih se lahko pojavi dolgotrajno cvetenje.

Makrofiti in fitobentos

Taksonomska sestava povsem ali skoraj povsem ustreza razmeram brez motenj.

Ni zaznavnih sprememb v povprečni številčnosti makrofitov in fitobentosa.

Sestava in številčnost makrofitskih in fitobentoških taksonov sta malo spremenjeni v primerjavi z za tip značilnimi združbami. Spremembe ne kažejo na pospešeno rast fitobentosa ali višjih oblik rastlinstva, ki bi lahko povzročila neželene motnje v ravnotežju organizmov, prisotnih v vodnem telesu, ali v fizikalno-kemijski kakovosti vode.

Fitobentoški združbi ne škodujejo kosmi in prevleke bakterij, ki so prisotni zaradi človekovih dejavnosti.

Sestava makrofitskih in fitobentoških taksonov se zmerno razlikuje od sestave za tip značilne združbe, in znatno bolj odstopa kot pri dobri kakovosti.

Očitne so zmerne spremembe v povprečni številčnosti makrofitov in fitobentosa.

Fitobentoško združbo lahko ovirajo in na nekaterih območjih izpodrinejo kosmi in prevleke bakterij, ki so prisotni zaradi človekovih dejavnosti.

Bentoški nevretenčarji

Taksonomska sestava in številčnost povsem ali skoraj povsem ustrezata razmeram brez motenj.

Razmerje med taksoni, občutljivimi na motnje, in taksoni, ki na motnje niso občutljivi, ne kaže znakov odstopanja od ravni brez motenj.

Raznovrstnost nevretenčarskih taksonov ne kaže znakov odstopanja od ravni brez motenj.

Sestava in številčnost nevretenčarskih taksonov sta malo spremenjeni v primerjavi z za tip značilnimi združbami.

Razmerje med taksoni, občutljivimi na motnje, in taksoni, ki na motnje niso občutljivi, kaže majhno odstopanje od za tip značilnih ravni.

Raznovrstnost nevretenčarskih taksonov kaže majhne znake odstopanja od za tip značilnih ravni.

Sestava in številčnost nevretenčarskih taksonov se zmerno razlikujeta od sestave in številčnosti v za tip značilnih razmerah.

Manjkajo važnejše sistematske skupine za tip značilne združbe.

Razmerje med taksoni, občutljivimi na motnje, in taksoni, ki na motnje niso občutljivi, ter raznovrstnost precej odstopata od za tip značilne ravni, in sta pomembno nižja kot pri dobrem stanju.

Ribe

Vrstna sestava in številčnost povsem ali skoraj povsem ustrezata razmeram brez motenj.

Prisotne so vse za ta tip značilne občutljive vrste.

Starostna struktura ribjih združb kaže malo znakov motenj zaradi človekovega vpliva in ne kaže znakov vrzeli v razmnoževalnem procesu ali razvoju katere koli od vrst.

Vrstna sestava in številčnost sta malo spremenjeni v primerjavi z za tip značilnimi združbami zaradi človekovih vplivov na fizikalno-kemijske ali hidromorfološke elemente kakovosti.

Starostna struktura ribjih združb kaže znake motenj zaradi človekovih vplivov na fizikalno-kemijske in hidromorfološke elemente kakovosti, in v nekaterih primerih kaže znake vrzeli v razmnoževalnem procesu ali razvoju določene vrste, in sicer v takem obsegu, da lahko manjkajo nekateri starostni razredi.

Sestava in številčnost ribjih vrst se zmerno razlikujeta od sestave in številčnosti za tip značilnih združb zaradi človekovih vplivov na fizikalno-kemijske ali hidromorfološke elemente kakovosti.

Starostna struktura ribjih združb kaže večje znake motenj zaradi človekovih vplivov na fizikalno-kemijske ali hidromorfološke elemente kakovosti, v takem obsegu, da zmeren delež za tip značilnih vrst, manjka ali pa so zelo maloštevilne.

Hidromorfološki elementi kakovosti

Element	Zelo dobro stanje	Dobro stanje	Zmerno stanje
Hidrološki režim	Količina in dinamika toka, nivo gladine, zadrževalni čas ter posledična povezava s podzemno vodo povsem ali skoraj povsem odražajo razmere brez motenj.	Razmere, skladne z doseganjem zgoraj opredeljenih vrednosti bioloških elementov kakovosti.	Razmere, skladne z doseganjem zgoraj opredeljenih vrednosti bioloških elementov kakovosti.
Morfološke razmere	Spreminjanje globine jezera, količina in struktura substrata ter struktura in stanje obrežnega območja jezera povsem ali skoraj povsem ustrezajo razmeram brez motenj.	Razmere, skladne z doseganjem zgoraj opredeljenih vrednosti bioloških elementov kakovosti.	Razmere, skladne z doseganjem zgoraj opredeljenih vrednosti bioloških elementov kakovosti.

▼M8

Splošni fizikalno-kemijski elementi kakovosti

Element

Zelo dobro stanje

Dobro stanje

Zmerno stanje

Splošne razmere

Vrednosti splošnih fizikalno-kemijskih elementov povsem ali skoraj povsem ustrezajo razmeram brez motenj.

Koncentracije hranil so v območju, ki ga običajno povezujemo z razmerami brez motenj.

Slanost, pH, kisikove razmere, kapaciteta nevtralizacije kislin, prosojnost in temperatura ne kažejo znakov motenj zaradi človekovega vpliva in so v območjih, ki jih običajno povezujemo z razmerami brez motenj.

Temperatura, kisikove razmere, pH, kapaciteta nevtralizacije kislin, prosojnost in slanost ne segajo iz območij, ki zagotavljajo delovanje ekosistema in doseganje zgoraj opredeljenih vrednosti za biološke elemente kakovosti.

Koncentracije hranil ne presegajo ravni, ki zagotavlja delovanje ekosistema in doseganje zgoraj opredeljenih vrednosti za biološke elemente kakovosti.

Razmere, skladne z doseganjem zgoraj opredeljenih vrednosti bioloških elementov kakovosti.

▼B

1.2.3 Opredelitve za zelo dobro, dobro in zmerno ekološko stanje v somornicah

Biološki elementi kakovosti

Element	Zelo dobro stanje	Dobro stanje	Zmerno stanje
Fitoplankton	Sestava in številčnost fitoplanktonskih taksonov sta skladni z razmerami brez motenj. Povprečna biomasa fitoplanktona je skladna z za tip značilnimi fizikalno-kemijskimi razmerami, in ne povzroča pomembnih sprememb za tip značilne prosojnosti. Pogostnost in jakost cvetenja planktona sta skladni z za tip značilnimi fizikalno-kemijskimi razmerami.	Sestava in številčnost fitoplanktonskih taksonov sta malo spremenjeni. Biomasa fitoplanktonskih taksonov je malo spremenjena v primerjavi z za tip značilnimi razmerami. Spremembe ne kažejo na pospešeno rast alg, ki bi lahko povzročila neželene motnje v ravnotežju organizmov, prisotnih v vodnem telesu, ali v fizikalno-kemijski kakovosti vode. Za tip značilna pogostost in jakost cvetenja, se lahko malo povečata.	Sestava in številčnost fitoplanktonskih taksonov se zmerno razlikujeta od sestave in številčnosti v za tip značilnih razmerah. Biomasa zmerno odstopa in lahko povzroči pomembno neželeno odstopanje stanja drugih bioloških elementov kakovosti. Pogostnost in jakost cvetenja planktona se lahko zmerno povečata. V poletnih mesecih se lahko pojavi dolgotrajno cvetenje.
Makrofitske alge	Sestava taksonov makrofitskih alg je skladna z razmerami brez motenj. Ni zaznavnih sprememb v obrasti makrofitskih alg zaradi človekovih dejavnosti.	Sestava in številčnost taksonov makrofitskih alg sta malo spremenjeni v primerjavi z za tip značilnimi združbami. Spremembe ne kažejo na pospešeno rast fitobentosa ali višjih oblik rastlinstva, ki bi lahko povzročila neželene motnje v ravnotežju organizmov, prisotnih v vodnem telesu, ali v fizikalno-kemijski kakovosti vode.	Sestava taksonov makrofitskih alg se zmerno razlikuje od sestave v za tip značilnih razmerah, in pomembno bolj odstopa kot pri dobri kakovosti. Zmerne spremembe v povprečni številčnosti makrofitskih alg so očitne in lahko povzročijo neželene motnje v ravnotežju organizmov, prisotnih v vodnem telesu.
Kritosemenke	Taksonomska sestava povsem ali skoraj povsem ustreza razmeram brez motenj. Ni zaznavnih sprememb v številčnosti kritosemenk zaradi človekovih dejavnosti.	Sestava taksonov kritosemenk je malo spremenjena v primerjavi z za tip značilnimi združbami. Številčnost kritosemenk kaže majhne znake motenj.	Sestava taksonov kritosemenk se zmerno razlikuje od sestave za tip značilnih združb, in pomembno bolj odstopa kot pri dobri kakovosti. Številčnost taksonov kritosemenk zmerno odstopa.
Bentoški nevretenčarji	Raznovrstnost in številčnost nevretenčarskih taksonov sta v območju, ki ga običajno povezujemo z razmerami brez motenj. Prisotni so vsi na motnje občutljivi taksoni, ki jih povezujemo z razmerami brez motenj.	Raznovrstnost in številčnost nevretenčarskih taksonov segata malo iz območja, ki ga povezujemo z za tip značilnimi razmerami,. Prisotna je večina občutljivih taksonov za tip značilnih združb.	Raznovrstnost in številčnost nevretenčarskih taksonov segata zmerno iz območja, ki ga povezujemo z za tip značilnimi razmerami. Prisotni so taksoni, ki kažejo na onesnaženost. Manjkajo številni občutljivi taksoni za tip značilnih združb.
Ribe	Vrstna sestava in številčnost sta skladni z razmerami brez motenj.	Številčnost vrst, občutljivih na motnje, kaže majhne znake odstopanj od za tip značilnih razmer zaradi človekovih vplivov na fizikalno-kemijske ali hidromorfološke elemente kakovosti.	Manjka zmeren delež za ta tip značilnih vrst, ki so občutljive na motnje, zaradi človekovih vplivov na fizikalno-kemijske ali hidromorfološke elemente kakovosti.

Hidromorfološki elementi kakovosti

Element	Zelo dobro stanje	Dobro stanje	Zmerno stanje
Režim bibavice	Režim toka sladke vode povsem ali skoraj povsem ustreza razmeram brez motenj.	Razmere, skladne z doseganjem zgoraj opredeljenih vrednosti bioloških elementov kakovosti.	Razmere, skladne z doseganjem zgoraj opredeljenih vrednosti bioloških elementov kakovosti.
Morfološke razmere	Spreminjanje globine, struktura substrata ter struktura in stanje bibavičnega pasu povsem ali skoraj povsem ustrezajo razmeram brez motenj.	Razmere, skladne z doseganjem zgoraj opredeljenih vrednosti bioloških elementov kakovosti.	Razmere, skladne z doseganjem zgoraj opredeljenih vrednosti bioloških elementov kakovosti.

▼M8

Splošni fizikalno-kemijski elementi kakovosti

Element

Zelo dobro stanje

Dobro stanje

Zmerno stanje

Splošne razmere

Splošni fizikalno-kemijski elementi povsem ali skoraj povsem ustrezajo razmeram brez motenj.

Koncentracije hranil so v območju, ki ga običajno povezujemo z razmerami brez motenj.

Temperatura, kisikove razmere in prosojnost ne kažejo znakov motenj zaradi človekovega vpliva in so v območjih, ki jih običajno povezujemo z razmerami brez motenj.

Temperatura, kisikove razmere in prosojnost ne segajo iz območij, ki zagotavljajo delovanje ekosistema in doseganje zgoraj opredeljenih vrednosti za biološke elemente kakovosti.

Koncentracije hranil ne presegajo ravni, ki zagotavlja delovanje ekosistema in doseganje zgoraj opredeljenih vrednosti za biološke elemente kakovosti.

Razmere, skladne z doseganjem zgoraj opredeljenih vrednosti bioloških elementov kakovosti.

▼B

1.2.4 Opredelitve za zelo dobro, dobro in zmerno ekološko stanje v obalnem morju

Biološki elementi kakovosti

Element

Zelo dobro stanje

Dobro stanje

Zmerno stanje

Fitoplankton

Sestava in številčnost fitoplanktonskih taksonov sta skladni z razmerami brez motenj.

Povprečna biomasa fitoplanktona je skladna z za tip značilnimi fizikalno-kemijskimi razmerami, in ne povzroča pomembnih sprememb za tip značilne prosojnosti.

Pogostnost in jakost cvetenja planktona sta skladni z za tip značilnimi fizikalno-kemijskimi razmerami.

Sestava in številčnost fitoplanktonskih taksonov, kažeta majhne znake motenj.

Biomasa je malo spremenjena v primerjavi z za tip značilnimi razmerami. Spremembe ne kažejo na pospešeno rast alg, ki bi lahko povzročila neželene motnje v ravnotežju organizmov, prisotnih v vodnem telesu, ali v kakovosti vode.

Za tip značilna pogostost in jakost cvetenja planktona, se lahko malo povečata.

Sestava in številčnost planktonskih taksonov, kažeta znake zmernih motenj.

Biomasa alg sega precej iz območja, ki ga povezujemo z za tip značilnimi razmerami, in vpliva na druge biološke elemente kakovosti.

Pogostnost in jakost cvetenja planktona se lahko zmerno povečata. V poletnih mesecih se lahko pojavi dolgotrajno cvetenje.

Makrofitske alge in kritosemenke

Prisotni so vsi na motnje občutljivi taksoni makrofitskih alg in kritosemenk, ki jih povezujemo z razmerami brez motenj.

Številčnost makrofitskih alg in kritosemenk je skladna z razmerami brez motenj.

Prisotna je večina na motnje občutljivih taksonov makrofitskih alg in kritosemenk, ki jih povezujemo z razmerami brez motenj.

Številčnost makrofitskih alg in kritosemenk kaže majhne znake motenj.

Manjka zmerno število na motnje občutljivih taksonov makrofitskih alg in kritosemenk, ki jih povezujemo z razmerami brez motenj.

Številčnost makrofitskih alg in kritosemenk zmerno odstopa in lahko povzroči neželene motnje v ravnotežju organizmov, prisotnih v vodnem telesu.

Bentoški nevretenčarji

Raznovrstnost in številčnost nevretenčarskih taksonov sta v območju, ki ga običajno povezujemo z razmerami brez motenj.

Prisotni so vsi na motnje občutljivi taksoni, ki jih povezujemo z razmerami brez motenj.

Raznovrstnost in številčnost nevretenčarskih taksonov segata malo iz območja, ki ga povezujemo z za tip značilnimi razmerami.

Prisotna je večina občutljivih taksonov za tip značilnih združb.

Raznovrstnost in številčnost nevretenčarskih taksonov segata zmerno iz območja, ki ga običajno povezujemo z za tip značilnimi razmerami.

Prisotni so taksoni, ki kažejo na onesnaženost.

Manjkajo številni občutljivi taksoni za tip značilnih združb.

Hidromorfološki elementi kakovosti

Element	Zelo dobro stanje	Dobro stanje	Zmerno stanje
Režim bibavice	Režim toka sladke vode ter smer in hitrost prevladujočih tokov povsem ali skoraj povsem ustrezajo razmeram brez motenj.	Razmere, skladne z doseganjem zgoraj opredeljenih vrednosti bioloških elementov kakovosti.	Razmere, skladne z doseganjem zgoraj opredeljenih vrednosti bioloških elementov kakovosti.
Morfološke razmere	Spreminjanje globine, struktura in substrat obalnega dna ter struktura in stanje bibavičnega pasu povsem ali skoraj povsem ustrezajo razmeram brez motenj.	Razmere, skladne z doseganjem zgoraj opredeljenih vrednosti bioloških elementov kakovosti.	Razmere, skladne z doseganjem zgoraj opredeljenih vrednosti bioloških elementov kakovosti.

▼M8

Splošni fizikalno-kemijski elementi kakovosti

Element

Zelo dobro stanje

Dobro stanje

Zmerno stanje

Splošne razmere

Splošni fizikalno-kemijski elementi povsem ali skoraj povsem ustrezajo razmeram brez motenj.

Koncentracije hranil so v območju, ki ga običajno povezujemo z razmerami brez motenj.

Temperatura, kisikove razmere in prosojnost ne kažejo znakov motenj zaradi človekovega vpliva in so v območjih, ki jih običajno povezujemo z razmerami brez motenj.

Temperatura, kisikove razmere in prosojnost ne segajo iz območij, ki zagotavljajo delovanje ekosistema in doseganje zgoraj opredeljenih vrednosti za biološke elemente kakovosti.

Koncentracije hranil ne presegajo ravni, ki zagotavlja delovanje ekosistema in doseganje zgoraj opredeljenih vrednosti za biološke elemente kakovosti.

Razmere, skladne z doseganjem zgoraj opredeljenih vrednosti bioloških elementov kakovosti.

▼B

1.2.5 Opredelitve za največji, dober in zmeren ekološki potencial za močno preoblikovana ali umetna vodna telesa

Element	Največji ekološki potencial	Dober ekološki potencial	Zmeren ekološki potencial
Biološki elementi kakovosti	Vrednosti ustreznih bioloških elementov kakovosti v največji možni meri odražajo vrednosti, ki jih povezujemo z najbolj primerljivim tipom vodnih teles površinske vode, glede na fizikalne razmere, ki so posledica umetnih ali močno preoblikovanih značilnosti vodnega telesa.	Vrednosti ustreznih bioloških elementov kakovosti so malo spremenjene v primerjavi z vrednostmi pri največjem ekološkem potencialu.	Vrednosti ustreznih bioloških elementov kakovosti so zmerno spremenjene v primerjavi z vrednostmi pri največjem ekološkem potencialu. Te vrednosti pomembno bolj odstopajo, kot vrednosti pri dobri kakovosti.
Hidromorfološki elementi	Hidromorfološke razmere izkazujejo kot edine vplive na vodno telo površinske vode tiste, ki so posledica umetnih ali močno preoblikovanih značilnosti vodnega telesa, potem ko so bili izvedeni vsi omilitveni ukrepi za zagotovitev najboljšega približka ekološke kontinuitete, zlasti glede selitve živalskih vrst in ustreznih drstitvenih območij in območij razmnoževanja.	Razmere, skladne z doseganjem zgoraj opredeljenih vrednosti bioloških elementov kakovosti.	Razmere, skladne z doseganjem zgoraj opredeljenih vrednosti bioloških elementov kakovosti.
Fizikalno-kemijski elementi
Splošne razmere	Fizikalno-kemijski elementi povsem ali skoraj povsem ustrezajo razmeram brez motenj, ki jih povezujemo s tipom vodnih teles površinske vode, ki je najbolj primerljiv s tem umetnim ali močno preoblikovanim vodnim telesom. Koncentracije hranil so v območju, ki ga običajno povezujemo s takimi razmerami brez motenj. Temperatura, kisikove razmere in pH so skladni s temperaturo, kisikovimi razmerami in pH v najbolj primerljivih tipih vodnih teles površinske vode v razmerah brez motenj.	Vrednosti fizikalno-kemijskih elementov so v območjih, ki zagotavljajo delovanje ekosistema in doseganje zgoraj opredeljenih vrednosti za biološke elemente kakovosti. Temperatura in pH ne segata iz območij, ki zagotavljajo delovanje ekosistema in doseganje zgoraj opredeljenih vrednosti za biološke elemente kakovosti. Koncentracije hranil ne presegajo ravni, ki zagotavlja delovanje ekosistema in doseganje zgoraj opredeljenih vrednosti za biološke elemente kakovosti.	Razmere, skladne z doseganjem zgoraj opredeljenih vrednosti bioloških elementov kakovosti.
►M8 — ◄	Koncentracije blizu nič in vsaj pod mejami detekcije najsodobnejših analitskih tehnik, ki se splošno uporabljajo.	Koncentracije ne presegajo standardov, določenih skladno s postopkom iz oddelka 1.2.6 in brez vpliva na Direktivo 91/414/ES in Direktivo 98/8/ES. (< OSK)	Razmere, skladne z doseganjem zgoraj opredeljenih vrednosti bioloških elementov kakovosti.
►M8 — ◄	Koncentracije so v območju, ki ga običajno povezujemo z razmerami brez motenj v tipu vodnih teles površinske vode, ki je najbolj primerljiv s tem umetnim ali močno preoblikovanim vodnim telesom. (ravni naravnega ozadja = rno)	Koncentracije ne presegajo standardov, določenih skladno s postopkom iz oddelka 1.2.6 in brez vpliva na Direktivo 91/414/ES in Direktivo 98/8/ES. (< OSK)	Razmere, skladne z doseganjem zgoraj opredeljenih vrednosti bioloških elementov kakovosti.

▼M8 —————

▼B

1.3 Spremljanje ekološkega in kemijskega stanja površinskih voda

Mreža za spremljanje stanja površinskih voda se vzpostavi skladno z zahtevami člena 8. Mreža se oblikuje tako, da zagotavlja skladen in izčrpen pregled ekološkega in kemijskega stanja v vsakem povodju in omogoča razvrstitev vodnih teles v pet razredov, ki ustrezajo normativnim opredelitvam iz oddelka 1.2. Države članice načrtu upravljanja povodja priložijo karto ali karte, ki prikazujejo mrežo za spremljanje stanja površinske vode.

Na podlagi opredelitve in presoje vplivov, ki se pripravita skladno s členom 5 in Prilogo II, države članice izdelajo program nadzornega spremljanja stanja in program obratovalnega spremljanja stanja za vsako obdobje, za katero se uporablja načrt upravljanja povodja. Pri nekaterih primerih se lahko zgodi, da morajo države članice izdelati tudi programe preiskovalnega spremljanja stanja.

Države članice spremljajo parametre, ki kažejo, kakšno je stanje vsakega pomembnega elementa kakovosti. Pri izbiri parametrov za biološke elemente kakovosti države članice določijo ustrezno taksonomsko raven, ki je potrebna, da se dosežeta zadostno zaupanje in natančnost pri razvrščanju elementov kakovosti. V načrtu je treba navesti ocene ravni zaupanja in natančnosti rezultatov, dobljenih v okviru programov spremljanja stanja.

▼M8

Kadar mreža za spremljanje vključuje opazovanje zemlje in daljinsko zaznavanje, ne pa lokalnih mest vzorčenja ali drugih inovativnih tehnologij, zemljevid mreže za spremljanje vključuje informacije o elementih kakovosti in vodnih telesih ali skupinah vodnih teles, ki so bile spremljane s takimi metodami spremljanja. Sklicuje se na CEN, ISO ali druge mednarodne ali nacionalne standarde, ki so bili uporabljeni za zagotovitev, da so pridobljeni časovni in prostorski podatki enako zanesljivi kot tisti, pridobljeni z uporabo običajnih metod spremljanja na lokalnih mestih vzorčenja in merilnih točkah.

Države članice lahko uporabljajo pasivne metode vzorčenja za spremljanje kemičnih onesnaževal, kadar je to primerno, zlasti za namene preverjanja in dolgoročnega ocenjevanja , pod pogojem, da te metode vzorčenja ne podcenjujejo koncentracij onesnaževal, za katere se uporabljajo okoljski standardi kakovosti, in tako zanesljivo ugotovijo „nedoseganje dobrega stanja“ ter da se kemična analiza vzorcev vode, organizmov ali sedimentov v skladu z uporabljenimi okoljskimi standardi kakovosti opravi, kadar koli se ugotovi tako nedoseganje. Države članice lahko uporabijo tudi metode spremljanja, ki temeljijo na učinkih, pod enakimi pogoji.

▼B

1.3.1 Oblikovanje nadzornega spremljanja stanja

Cilj

Države članice vzpostavijo programe nadzornega spremljanja stanja zato, da dobijo informacije za:

—

dopolnjevanje in validacijo postopka za presojo vplivov, opisanega v Prilogi II,

—

smotrno in učinkovito oblikovanje prihodnjih programov spremljanja stanja,

—

ocenjevanje dolgoročnih sprememb naravnih razmer, in

—

ocenjevanje dolgoročnih sprememb, nastalih zaradi široko razširjenih človekovih dejavnosti.

Rezultati takega spremljanja stanja se pregledajo in uporabijo, skupaj s postopkom za presojo vplivov iz Priloge II, za določitev zahtev za programe spremljanja stanja v trenutnem načrtu in naslednjih načrtih upravljanja povodja.

Izbor merilnih mest

Nadzorno spremljanje stanja se izvaja na zadostnem številu vodnih teles površinske vode, da se zagotovi ocena celovitega stanja površinske vode v vsakem povodju ali porečju na vodnem območju. Pri izbiranju teh teles države članice zagotovijo, da se, kadar je to primerno, stanje spremlja na mestih:

—

kjer je pretok pomemben za vodno območje kot celoto; vključno z mesti na velikih rekah, kadar je prispevna površina večje od 2 500 km2,

—

kjer je količina prisotne vode pomembna na vodnem območju, vključno z velikimi jezeri in vodnimi zbiralniki,

—

kjer pomembna vodna telesa segajo čez meje države članice,

—

kjer se določijo območja na podlagi Odločbe 77/795/EGS o izmenjavi informacij; in

na vseh drugih mestih, potrebnih za oceno obremenitve z onesnaževalom, ki se prenese čez meje države članice in v morsko okolje.

▼M8

Izbor elementov kakovosti

Nadzorno spremljanje stanja se na vsakem merilnem mestu izvaja eno leto v obdobju, zajetem v načrtu upravljanja povodja. Nadzorno spremljanje stanja vključuje naslednje:

(a)

parametre, ki kažejo vse biološke elemente kakovosti;

(b)

parametre, ki kažejo vse hidromorfološke elemente kakovosti;

(c)

parametre, ki kažejo vse splošne fizikalno-kemijske elemente kakovosti;

(d)

prednostne snovi, ki se odvajajo ali kako drugače odlagajo v povodje ali porečje;

(e)

onesnaževala, značilna za povodje.

Kadar pa je nadzorno spremljanje stanja v prejšnjem obdobju pokazalo, da je zadevno telo doseglo dobro stanje, in pregled vplivov človekovega dejanja iz Priloge II ne kaže, da so se vplivi na vodno telo spremenili, se nadzorno spremljanje opravi enkrat v obdobju, ki ga zajemajo trije zaporedni načrti upravljanja povodja.

▼B

1.3.2 Oblikovanje obratovalnega spremljanja stanja

▼M8

Obratovalno spremljanje stanja se izvaja za vsa vodna telesa, za katera je bilo na podlagi presoje vplivov, izvedene v skladu s Prilogo II, ali nadzornega spremljanja stanja ugotovljeno, da morda ne bodo dosegla svojih okoljskih ciljev na podlagi člena 4, in za tista vodna telesa, v katera se odvajajo ali kako drugače odlagajo prednostne snovi ali v katera se v pomembnih količinah odvajajo ali kako drugače odlagajo onesnaževala, značilna za povodje. Merilna mesta se za prednostne snovi izberejo tako, kot je določeno v zakonodaji, ki določa ustrezen okoljski standard kakovosti. V vseh drugih primerih, vključno s prednostnimi snovmi, za katere v taki zakonodaji ni posebnih navodil, se merilna mesta izberejo, kakor sledi:

▼B

—

določi stanje vodnih teles, za katera je bilo ugotovljeno, da morda ne bodo dosegla svojih okoljskih ciljev, in

—

ocenijo kakršne koli spremembe stanja takih teles, ki so rezultat programa ukrepov.

Program se lahko med trajanjem načrta upravljanja povodja popravi na podlagi informacij, dobljenih v okviru zahtev Priloge II ali v okviru te priloge, zlasti zato, da se lahko zmanjša pogostnost obratovalnega spremljanja stanja, če se ugotovi, da vpliv ni pomemben, ali če se ustrezna obremenitev odstrani.

Izbor merilnih mest

Obratovalno spremljanje stanja se izvaja za vsa vodna telesa, za katera je bilo na podlagi presoje vplivov, izvajane v skladu s Prilogo II, ali nadzornega spremljanja stanja ugotovljeno, da morda ne bodo dosegla svojih okoljskih ciljev po členu 4, in za tista vodna telesa, v katera se odvajajo snovi s prednostnega seznama. Merilna mesta se za snovi s prednostnega seznama izberejo tako, kot je določeno v zakonodaji, ki določa ustrezen okoljski standard kakovosti. V vseh drugih primerih, vključno s snovmi s prednostnega seznama, za katere v taki zakonodaji ni posebnih navodil, se merilna mesta izberejo, kakor sledi:

—

za telesa, ogrožena zaradi pomembnih točkovnih obremenitev, se zagotovi dovolj merilnih mest v vsakem telesu za ocenitev obsega in vpliva točkovnega vira. Kadar telo obremenjuje več točkovnih virov, se merilna mesta lahko izberejo tako, da se oceni velikost in vpliv teh obremenitev kot celote;

—

za telesa, ogrožena zaradi pomembnih razpršenih obremenitev, se zagotovi dovolj merilnih mest v izbranih telesih za ocenitev velikosti in vpliva razpršenih obremenitev. Telesa se izberejo tako, da so reprezentativna za določanje relativnega tveganja nastanka razpršenih obremenitev in relativnega tveganja, da se ne doseže dobro stanje površinskih voda;

—

za telesa, ogrožena zaradi pomembnih hidromorfološke obremenitve, se zagotovi dovolj merilnih mest v izbranih telesih za ocenitev velikost in vpliva hidromorfoloških obremenitev. Izbor teles mora kazati celoten vpliv hidromorfološke obremenitve na vsa telesa.

Izbor elementov kakovosti

Države članice spremljajo tiste elemente kakovosti, ki kažejo posamezne obremenitve vodnega telesa ali teles, da ocenijo velikost obremenitev teles površinske vode. Da ocenijo vpliv teh obremenitev, spremljajo, kot je ustrezno:

—

parametre, ki kažejo biološki element ali elemente kakovosti, ki so najbolj občutljivi na obremenitve vodnih teles,

▼M8

—

vse prednostne snovi, ki se odvajajo ali kako drugače odlagajo v vodna telesa, in vsa onesnaževala, značilna za povodje, ki se odvajajo ali kako drugače odlagajo v vodna telesa v pomembnih količinah.

▼B

—

parametre, ki kažejo hidromorfološki element kakovosti, ki je najbolj občutljiv na ugotovljeno obremenitev.

1.3.3 Oblikovanje preiskovalnega spremljanja stanja

Cilj

Preiskovalno spremljanje stanja se izvede:

—

če je razlog za kakršne koli prekoračitve neznan,

—

če nadzorno spremljanje stanja pokaže, da cilji iz člena 4 za vodno telo verjetno ne bodo doseženi, obratovalno spremljanje stanje pa še ni bilo vzpostavljeno; z njim se ugotovi, zakaj vodno telo ali vodna telesa ne dosegajo okoljskih ciljev ali

—

da se ugotovijo velikost in vplivi naključnega onesnaženja,

in zagotovi informacije za izdelavo programa ukrepov za dosego okoljskih ciljev in posebnih ukrepov za odpravo učinkov naključnega onesnaženja.

1.3.4. Pogostnost spremljanja stanja

V obdobju nadzornega spremljanja stanja mora biti pogostnost taka, kot je navedena spodaj, za parametre, ki kažejo fizikalno-kemijske elemente kakovosti, razen če bi bili na podlagi tehničnega znanja in presoje strokovnjakov upravičeni večji časovni razmiki. Za biološke ali hidromorfološke elemente kakovosti se meritve izvedejo vsaj enkrat v obdobju nadzornega spremljanja stanja.

Za obratovalno spremljanje stanja pogostnost meritev za kateri koli parameter določijo države članice tako, da se zagotovi dovolj podatkov za zanesljivo oceno stanja ustreznega elementa kakovosti. Meritve spremljanja stanja naj bi se izvajale v časovnih razmikih, ki niso večji od tistih iz spodnje preglednice, razen če bi bili na podlagi tehničnega znanja in presoje strokovnjakov upravičeni večji časovni razmiki.

Izbrati je treba tako pogostnost, da se doseže sprejemljiva raven zaupanja in natančnost. Ocene zaupanja in natančnosti, dosežene pri uporabljenem sistemu spremljanja stanja, se navedejo v načrtu upravljanja povodja.

▼M8

Pogostnost spremljanja se po potrebi prilagodi, da se upošteva spremenljivost parametrov zaradi spremembe človekovega vpliva in naravnih razmer.

Čas meritev se izbere tako, da upošteva vpliv sezonskih nihanj pri uporabi snovi in sprememb vodostaja na rezultate spremljanj in je tako zagotovljeno, da rezultati dejansko odražajo vse spremembe v vodnem telesu, ki so jih povzročili človekovo obremenjevanje in podnebne spremembe. V zvezi s prednostnimi snovmi, katerih koncentracija bo verjetno dosegla vrh v kratkih obdobjih zaradi sezonskih nihanj v njihovi uporabi, se v teh obdobjih največje porabe spremljanje izvaja v časovnih presledkih, krajših kot pri drugih snoveh, kadar je to potrebno, da se zagotovi pridobitev ustreznih informacij o koncentraciji teh snovi.

▼B

Element kakovosti	Reke	Jezera	Somornica	Obalno morje
Biološki
Fitoplankton	6 mesecev	6 mesecev	6 mesecev	6 mesecev
Drugo vodno rastlinstvo	3 leta	3 leta	3 leta	3 leta
Veliki nevretenčarji	3 leta	3 leta	3 leta	3 leta
Ribe	3 leta	3 leta	3 leta
Hidromorfološki
Kontinuiteta toka	6 let
Hidrologija	stalno	1 mesec
Morfologija	6 let	6 let	6 let	6 let
Fizikalno-kemijski
Toplotne razmere	3 mesece	3 mesece	3 mesece	3 mesece
Kisikove razmere	3 mesece	3 mesece	3 mesece	3 mesece
Slanost	3 mesece	3 mesece	3 mesece
Stanje hranil	3 mesece	3 mesece	3 mesece	3 mesece
Zakisanost	3 mesece	3 mesece
►M8 Onesnaževala, značilna za povodje ◄	3 meseceP	3 mesece	3 mesece	3 mesece
rednostne snovi	1 mesec	1 mesec	1 mesec	1 mesec

1.3.5 Dodatne zahteve za spremljanje stanja na zavarovanih območjih

Zgoraj predpisani programi spremljanja stanja se dopolnijo glede na izpolnjevanje naslednjih zahtev:

Odvzemna mesta za pitno vodo

Telesa površinske vode iz člena 7, ki v povprečju zagotavljajo več kot 100 m3 na dan, se določijo za merilna mesta; na njih se izvaja dodatno spremljanje stanja, potrebno za izpolnitev zahtev navedenega člena. V takih telesih se spremljajo vse prednostne snovi, ki se odvajajo, in vse druge snovi, ki se odvajajo v pomembnih količinah in bi lahko vplivale na stanje vodnega telesa, ter se nadzorujejo po določbah Direktive o pitni vodi. Spremljanje stanja se izvaja skladno z naslednjo pogostnostjo meritev:

Oskrbovano prebivalstvo	Pogostnost
< 10 000	4-krat letno
10 000 do 30 000	8-krat letno
> 30 000	12-krat letno

Območja, namenjena varstvu habitatov in vrst

Vodna telesa na teh območjih se vključijo v omenjeni program obratovalnega spremljanja stanja, kadar se na podlagi presoje vplivov in nadzornega spremljanja stanja ugotovi, da morda ne bodo dosegla svojih okoljskih ciljev po členu 4. Spremljanje stanja se izvede zato, da se oceni velikost in vpliv vseh ustreznih pomembnih obremenitev na ta telesa in da se po potrebi ocenijo spremembe stanja takih teles, ki izhajajo iz programov ukrepov. Spremljanje stanja se nadaljuje, dokler območja ne izpolnijo zahtev glede vode iz zakonodaje, na podlagi katere so bila določena, in ciljev po členu 4.

▼M7

1.3.6 Standardi za spremljanje elementov kakovosti

Metode, uporabljene za spremljanje parametrov, morajo biti skladne s tu navedenimi mednarodnimi standardi, če obsegajo spremljanje, ali takimi drugimi nacionalnimi ali mednarodnimi standardi, ki bodo zagotovili z znanstvenega vidika enako kakovostne in primerljive podatke.

Standardi za vzorčenje bioloških elementov kakovosti

Generične metode za uporabo s posebnimi metodami iz standardov, ki se nanašajo na naslednje biološke elemente kakovosti:

EN ISO 5667-3:2012

Kakovost vode – Vzorčenje – 3. del: Shranjevanje in ravnanje z vzorci

Standardi za fitoplankton

EN 15204:2006	Kakovost vode – Smerni standard za štetje fitoplanktona z invertno mikroskopijo (postopek po Utermöhlu)
EN 15972:2011	Kakovost vode – Navodilo za kvantitativne in kvalitativne preiskave morskega fitoplanktona
ISO 10260:1992	Kakovost vode – Merjenje biokemijskih parametrov – Spektrometrično določevanje koncentracije klorofila

Standardi za makrofite in fitobentos

EN 15460:2007	Kakovost vode – Navodilo za preiskave višjih vodnih rastlin jezer
EN 14184:2014	Kakovost vode – Navodilo za pregledovanje vodnih makrofitov tekočih voda
EN 15708:2009	Kakovost vode – Smerni standard za rutinsko pregledovanje, vzorčenje in laboratorijske analize fitobentov v plitvih vodotokih
EN 13946:2014	Kakovost vode – Navodilo za rutinsko vzorčenje in pripravo vzorcev bentoških kremenastih alg rek in jezer
EN 14407:2014	Kakovost vode – Navodilo za identifikacijo in štetje vzorcev bentoških kremenastih alg rek in jezer

Standardi za bentoške nevretenčarje

EN ISO 10870:2012	Kakovost vode – Navodila za izbiro metod in opreme za vzorčenje bentoških nevretenčarjev v celinskih vodah
EN 15196:2006	Kakovost vode – Navodilo za vzorčenje in obdelavo levov bub trzač (Diptera: Chironomidae) za ekološko ocenjevanje
EN 16150:2012	Kakovost vode – Navodilo za vzorčenje bentoških nevretenčarjev v sorazumerju z zastopanostjo habitatov v prebrodljivih rekah
EN ISO 19493:2007	Kakovost vode – Navodilo za biološki pregled morskega litorala/obrežnega pasu in sublitoralnega trdnega dna
EN ISO 16665:2013	Kakovost vode – Smernice za kvantitativno vzorčenje in obdelavo vzorcev morske makrofavne sedimentnega dna

Standardi za ribe

EN 14962:2006	Kakovost vode – Navodilo za področje uporabe in izbiro metod vzorčenja rib
EN 14011:2003	Kakovost vode – Vzorčenje rib z elektriko
EN 15910:2014	Kakovost vode – Navodilo za ocenjevanje številčnosti rib z mobilnimi hidroakustičnimi metodami
EN 14757:2005	Kakovost vode – Vzorčenje rib s pomočjo zabodnih mrež (gillnet)

Standardi za hidromorfološke parametre

EN 14614:2004	Kakovost vode – Navodilo za ocenjevanje hidromorfoloških značilnosti vodotokov
EN 16039:2011	Kakovost vode – Navodilo za ocenjevanje hidromorfoloških značilnosti jezer

Standardi za fizikalno-kemijske parametre

Kakršni koli ustrezni standardi CEN/ISO

▼B

1.4 Razvrščanje in prikaz ekološkega stanja

1.4.1 Primerljivost rezultatov biološkega spremljanja stanja

(i)

Države članice vzpostavijo sisteme spremljanja stanja, da se ocenijo vrednosti bioloških elementov kakovosti, določenih za vsako vrsto površinske vode ali za močno preoblikovana in umetna telesa površinske vode. Pri uporabi tu navedenega postopka za močno preoblikovana ali umetna vodna telesa se navajanje ekološkega stanja razume kot navajanje ekološkega potenciala. Taki sistemi lahko uporabijo posamezne vrste ali skupine vrst, ki so reprezentativne za element kakovosti v celoti.

(ii)

Da se zagotovi primerljivost takih sistemov spremljanja stanja, se rezultati sistemov, ki jih uporablja vsaka država članica, za razvrstitev po ekološkem stanju izrazijo kot razmerje ekološke kakovosti. Ta razmerja predstavljajo odnos med vrednostmi bioloških parametrov, opaženimi v določenem telesu površinske vode, in vrednostmi za te parametre pri referenčnih razmerah za isto telo. Razmerje se izrazi kot številčna vrednost med nič in ena, pri čemer zelo dobro ekološko stanje predstavljajo vrednosti blizu ena in slabo ekološko stanje vrednosti blizu nič.

(iii)

Vsaka država članica razdeli lestvico razmerij ekološke kakovosti za svoj sistem spremljanja stanja za vsako vrsto površinskih voda v pet razredov od zelo dobrega do slabega ekološkega stanja, kot je določeno v oddelku 1.2, tako da vsaki meji med dvema razredoma določi številčno vrednost. Vrednost, ki predstavlja mejo med razredoma zelo dobrega in dobrega stanja, in vrednost, ki predstavlja mejo med dobrim in zmernim stanjem, se določita po tu opisanem postopku interkalibracije.

(iv)

Komisija pomaga pri izvajanju interkalibracije, zato da zagotovi, da se meje med razredi določijo skladno z normativnimi opredelitvami iz oddelka 1.2 in so primerljive med državami članicami.

(v)

Kot del tega postopka Komisija omogoči lažjo izmenjavo informacij med državami članicami, ki pripomore k določitvi niza mest v vsaki ekoregiji v Skupnosti; ta mesta bodo sestavljala interkalibracijsko mrežo. Mrežo sestavljajo mesta, izbrana izmed tipov teles površinske vode, ki so v vsaki ekoregiji. Za vsak izbran tip telesa površinske vode mrežo sestavljata vsaj dve mesti, ki ustrezata meji med normativnima opredelitvama zelo dobrega in dobrega stanja, in vsaj dve mesti, ki ustrezata meji med normativnima opredelitvama dobrega in zmernega stanja. Mesta se izberejo s strokovno presojo na podlagi skupnih ogledov in vseh drugih informacij, ki so na voljo.

(vi)

Vsak sistem spremljanja v državi članici se uporabi za tista mesta v interkalibracijski mreži, ki so v ekoregiji in hkrati sodijo k tipu telesa površinske vode, za katerega se bo sistem uporabljal v skladu z zahtevami te direktive. Tako dobljeni rezultati se uporabijo za določitev številčnih vrednosti ustreznih meja med razredi vsakega sistema spremljanja stanja v posamezni državi članici.

▼M2

(vii)

Komisija pripravi osnutek registra mest, ki bodo sestavljala interkalibracijsko mrežo. ►M8 ————— ◄

▼M8 —————

▼M8

(ix)

Rezultati interkalibracije in vrednosti, določene za razvrstitve sistemov spremljanja stanja v državah članicah v skladu s točkami (i) do (viii), se objavijo v šestih mesecih od sprejetja izvedbenega akta v skladu s členom 21.

▼B

1.4.2 Prikaz rezultatov spremljanja stanja in razvrščanje po ekološkem stanju in ekološkem potencialu

(i)

Pri vrstah površinske vode se vodno telo razvrsti po ekološkem stanju glede na nižjo vrednost rezultatov biološkega in fizikalno-kemijskega spremljanja stanja za ustrezne elemente kakovosti, razvrščene v skladu s prvim stolpcem spodnje preglednice. Države članice za vsako vodno območje pripravijo karto, na kateri je prikazana razvrstitev po ekološkem stanju za vsako vodno telo z barvno lestvico v skladu z drugim stolpcem spodnje preglednice:

Razvrstitev po ekološkem stanju	Barvna lestvica
Zelo dobro	Modra
Dobro	Zelena
Zmerno	Rumena
Slabše	Oranžna
Slabo	Rdeča

(ii)

Pri močno preoblikovanih in umetnih vodnih telesih se vodno telo razvrsti po ekološkem potencialu glede na nižjo vrednost rezultatov biološkega in fizikalno-kemijskega spremljanja stanja za ustrezne elemente kakovosti, opredeljene v skladu s prvim stolpcem spodnje preglednice. Države članice za vsako vodno območje pripravijo karto, na kateri je z barvno lestvico prikazana razvrstitev po ekološkem potencialu za vsako vodno telo, in sicer za umetna vodna telesa v skladu z drugim stolpcem spodnje preglednice, za močno preoblikovana vodna telesa pa skladno s tretjim stolpcem spodnje preglednice:

Razvrstitev po ekološkem potencialu	Barvna lestvica
Razvrstitev po ekološkem potencialu	Umetna vodna telesa	Močno preoblikovana vodna telesa
Dober in boljši	Enake zelene in svetlo sive proge	Enake zelene in temno sive proge
Zmeren	Enake rumene in svetlo sive proge	Enake rumene in temno sive proge
Slabši	Enake oranžne in svetlo sive proge	Enake oranžne in temno sive proge
Slab	Enake rdeče in svetlo sive proge	Enake rdeče in temno sive proge

(iii)

Države članice s črno piko na karti označijo tudi tista vodna telesa, ki dobrega stanja ali dobrega ekološkega potenciala niso dosegla zaradi neizpolnjevanja enega ali več okoljskih standardov kakovosti, ki so glede na posebna sintetična in nesintetična onesnaževala določeni za to vodno telo (skladno z režimom skladnosti, ki ga določi država članica).

▼M8

(iv)

Države članice lahko zagotovijo dodatne karte, ki ločeno prikazujejo informacije o ekološki kakovosti za enega ali več naslednjih elementov kakovosti:

—

Biološki elementi,

—

Hidromorfološki elementi, ki podpirajo biološke elemente,

—

Fizikalno-kemijski elementi, ki podpirajo biološke elemente.

Države članice lahko predložijo tudi karte ali preglednice, ki prikazujejo stopnjo spremembe za te elemente kakovosti v primerjavi s prejšnjim ciklom načrtovanja.

▼B

1.4.3 Prikaz rezultatov spremljanja stanja in razvrstitev po kemijskem stanju

▼M8

Vodno telo se evidentira kot telo, ki dosega dobro kemijsko stanje, če ima dobro kemijsko stanje površinske vode, kakor je opredeljeno v členu 2, točka 24. Če ne, se evidentira kot telo, ki ni doseglo dobrega kemijskega stanja.

▼B

Države članice za vsako vodno območje pripravijo karto, na kateri je prikazano kemijsko stanje vsakega vodnega telesa z barvno lestvico v skladu z drugim stolpcem spodnje preglednice:

Razvrstitev po kemijskem stanju	Barvna lestvica
Dobro	Modra
Dobro stanje ni doseženo	Rdeča

▼M8

Države članice lahko zagotovijo dodatne karte, ki prikazujejo informacije o kemijskem stanju za eno ali več naslednjih snovi ločeno od informacij za preostale snovi, opredeljene v delu A Priloge I k Direktivi 2008/105/ES:

(a)

prednostne snovi, opredeljene v delu A Priloge I Direktive 2008/105/ES kot snovi, ki se obnašajo kot splošno prisotne obstojne, bioakumulativne in strupene snovi (PBT);

(b)

prednostne snovi, ki so bile na novo opredeljene v zadnjem pregledu, ki ga je Komisija izvedla v skladu s členom 16(2) te direktive;

(c)

prednostne snovi, za katere so bili v zadnjem pregledu v skladu s členom 16(2) te direktive določeni revidirani in strožji OSK;

(d)

snovi, opredeljene kot onesnaževala, značilna za povodje, v skladu s členom 8d Direktive 2008/105/ES ter na podlagi ocene pritiskov in vplivov na telesa površinske vode, izvedene v skladu s Prilogo II k tej direktivi.

Države članice lahko v načrtih za upravljanje povodij tudi prikažejo obseg vsakega odstopanja od vrednosti OSK za snovi iz točk (a) do (d) prvega pododstavka. Države članice, ki predložijo take dodatne karte, si prizadevajo, da so te primerljive z drugimi na ravni povodja in Unije.

▼B

2. PODZEMNA VODA

2.1 Količinsko stanje podzemne vode

2.1.1 Parameter za razvrščanje po količinskem stanju

Režim gladine podzemne vode

2.1.2 Opredelitev količinskega stanja

Elementi

Dobro stanje

Gladina podzemne vode

Gladina podzemne vode v telesu podzemne vode je taka, da se pri dolgoletnem povprečju letne stopnje odvzema razpoložljivi vir podzemne vode ne izčrpa.

Temu ustrezno se gladina podzemne vode zaradi človekovih posegov ne sme spremeniti tako, da bi to povzročilo:

— nedoseganje okoljskih ciljev, določenih po členu 4, za z njo povezane površinske vode,

— kakršno koli pomembno poslabšanje stanja takih voda,

— kakršne koli pomembne poškodbe kopenskih ekosistemov, neposredno odvisnih od telesa podzemne vode,

in smer toka se zaradi sprememb gladine lahko občasno ali na prostorsko omejenem območju trajno spremeni, vendar take spremembe smeri ne povzročijo vdora slane vode ali drugih vdorov in ne kažejo na trajen in jasno določen trend v smeri toka, ki bi ga povzročil človek in zaradi katerega bi lahko prišlo do takih vdorov.

2.2 Spremljanje količinskega stanja podzemne vode

2.2.1 Mreža za spremljanje gladine podzemne vode

Mreža za spremljanje stanja podzemne vode se vzpostavi v skladu z zahtevami členov 7 in 8. Mreža se oblikuje tako, da zagotavlja zanesljivo oceno količinskega stanja vseh teles ali skupin teles podzemne vode, skupaj z oceno razpoložljivosti vira podzemne vode. Države članice načrtu upravljanja povodja priložijo karto ali karte, ki prikazujejo mrežo za spremljanje stanja podzemne vode.

▼M8

Kadar mreža za spremljanje vključuje metode opazovanja Zemlje ali daljinsko zaznavanje namesto lokalnih mest vzorčenja ali drugih inovativnih tehnologij, se sklicuje na CEN, ISO ali druge mednarodne ali nacionalne standarde, ki so bili uporabljeni za zagotovitev, da so pridobljeni časovni in prostorski podatki enako zanesljivi kot tisti, pridobljeni z uporabo običajnih metod spremljanja na lokalnih mestih vzorčenja.

▼B

2.2.2 Gostota merilnih mest

Mreža vključuje dovolj reprezentativnih merilnih mest, da se lahko oceni gladina podzemne vode v vsakem telesu ali skupini teles podzemne vode ob upoštevanju kratkoročnih in dolgoročnih sprememb pri obnavljanju, in zlasti:

—

za telesa podzemne vode, za katera je bilo ugotovljeno, da morda ne bodo dosegla okoljskih ciljev po členu 4, se zagotovi zadostna gostota merilnih mest za oceno vpliva na gladino podzemne vode zaradi odvzemanja in odvajanja vanjo;

—

za telesa podzemne vode, v katerih podzemna voda teče preko meje države članice, se zagotovi dovolj merilnih mest za oceno smeri in hitrosti toka podzemne vode čez mejo države članice.

2.2.3 Pogostnost spremljanja stanja

Opazovanja so dovolj pogosta, da je mogoče oceniti količinsko stanje vsakega telesa ali skupine teles podzemne vode ob upoštevanju kratkoročnih in dolgoročnih sprememb pri obnavljanju. Zlasti:

—

za telesa podzemne vode, za katera je bilo ugotovljeno, da morda ne bodo dosegla okoljskih ciljev po členu 4, se zagotovijo dovolj pogoste meritve za oceno vpliva na gladino podzemne vode zaradi odvzemanja in odvajanja vanjo;

—

za telesa podzemne vode, v katerih podzemna voda teče preko meje države članice, se zagotovijo dovolj pogoste meritve za oceno smeri in hitrosti toka podzemne vode preko meje države članice.

2.2.4 Razlaga in prikaz količinskega stanja podzemne vode

Rezultati, dobljeni prek mreže spremljanja stanja za telo ali skupino teles podzemne vode, se uporabijo za oceno količinskega stanja tega telesa ali teh teles. Skladno s točko 2.5 države članice priložijo karto dobljene ocene količinskega stanja podzemne vode, prikazane z barvno lestvico skladno z naslednjim sistemom:

Dobro

:

zelena

Slabše

:

rdeča

2.3 Kemijsko stanje podzemne vode

2.3.1 Parametri za določitev kemijskega stanja podzemne vode

Električna prevodnost

Koncentracije onesnaževal

▼M8

2.3.2. Opredelitev dobrega kemijskega stanja podzemne vode

Element	Dobro stanje
Koncentracije onesnaževal	Kemijska sestava telesa podzemne vode je taka, da koncentracije onesnaževal, kot je navedeno spodaj: — ne kažejo učinkov slanih ali drugih vdorov, — ne presegajo standardov kakovosti podzemne vode iz Priloge I k Direktivi 2006/118/ES, vrednosti praga za onesnaževala podzemne vode in kazalcev onesnaženja, določenih na podlagi člena 3 (1) (b), navedene direktive, in vrednosti praga za celotno Unijo, določenih na podlagi člena 8 (3) navedene direktive, — niso take, da ne bi bilo mogoče doseči okoljskih ciljev, določenih na podlagi člena 4 za z njimi povezane površinske vode, ali kakršno koli pomembno poslabšanje ekološke ali kemijske kakovosti takih vodnih teles ali kakršne koli pomembne poškodbe kopenskih ekosistemov, ki so neposredno odvisni od telesa podzemne vode.
Električna prevodnost	Spremembe električne prevodnosti ne kažejo na slane ali druge vdore v telo podzemne vode.

▼B

2.4 Spremljanje kemijskega stanja podzemne vode

2.4.1 Mreža za spremljanje stanja podzemne vode

Mreža za spremljanje stanja podzemne vode se vzpostavi skladno z zahtevami členov 7 in 8. Mreža se oblikuje tako, da zagotavlja skladen in izčrpen pregled kemijskega stanja podzemne vode v vsakem povodju in da se zazna pojav dolgoročnih trendov naraščanja vsebnosti onesnaževal, ki jih povzroči človek.

Na podlagi opredelitve in presoje vplivov, ki se izvajata v skladu s členom 5 in Prilogo II, države članice izdelajo program nadzornega spremljanja stanja v vsakem obdobju, za katero se uporablja načrt upravljanja povodja. Rezultati tega programa se uporabijo za izdelavo programa obratovalnega spremljanja stanja, ki se uporabi v preostalem obdobju načrta.

Ocene ravni zaupanja in natančnosti rezultatov, določenih s programi spremljanja stanja, se navedejo v načrtu.

▼M8

Kadar mreža za spremljanje vključuje opazovanje Zemlje ali daljinsko zaznavanje namesto lokalnih mest vzorčenja ali drugih inovativnih tehnologij, se sklicuje na CEN, ISO ali druge mednarodne ali nacionalne standarde, ki so bili uporabljeni za zagotovitev, da so pridobljeni časovni in prostorski podatki enako zanesljivi kot tisti, pridobljeni z uporabo običajnih metod spremljanja na lokalnih mestih vzorčenja.

▼B

2.4.2 Nadzorno spremljanje stanja

Cilj

Nadzorno spremljanje stanja se izvede zato, da se:

—

dopolni in validira postopek presoje vplivov;

—

zagotovijo informacije za oceno dolgoročnih trendov, ki so posledica sprememb naravnih razmer in človekovih dejavnosti.

Izbor merilnih mest

Izbere se dovolj merilnih mest za:

—

telesa, opredeljena kot ogrožena v skladu s Prilogo II,,

—

telesa, ki segajo preko meje države članice.

Izbor parametrov

V vseh izbranih telesih podzemne vode se spremlja naslednji sklop osnovnih parametrov:

—

vsebnost kisika

—

pH-vrednost

—

električna prevodnost

—

nitrat

—

amonij

Pri telesih, za katera je bilo v skladu s Prilogo II ugotovljeno, da morda ne bodo dosegla dobrega stanja, se spremljajo tudi tisti parametri, ki kažejo vpliv takih obremenitev.

Pri čezmejnih vodnih telesih se spremljajo tudi tisti parametri, ki so pomembni za varstvo vseh vrst rab, ki jih omogoča tok podzemne vode.

2.4.3 Obratovalno spremljanje stanja

Cilj

Obratovalno spremljanje stanja se izvede v obdobjih med programi nadzornega spremljanja stanja, zato da se:

—

določi kemijsko stanje vseh teles ali skupin teles podzemne vode, za katera je bilo ugotovljeno, da so ogrožena,

—

ugotovi kakršen koli dolgoročni trend naraščanja koncentracije katerega koli onesnaževala, ki ga povzroči človek.

Izbor merilnih mest

Obratovalno spremljanje stanja se izvaja za vsa telesa ali skupine teles podzemne vode, za katera je bilo na podlagi presoje vplivov, izvedene v skladu s Prilogo II, in nadzornega spremljanja stanja ugotovljeno, da morda ne bodo dosegla ciljev po členu 4. Izbor merilnih mest odraža tudi oceno reprezentativnosti podatkov spremljanja s tega mesta za kakovost ustreznega telesa ali teles podzemne vode.

▼M8

Pogostnost spremljanja stanja

Obratovalno spremljanje stanja se izvaja v obdobjih med programi nadzornega spremljanja dovolj pogosto, da se zaznajo vplivi ustreznih obremenitev, po potrebi vključno s sezonskimi nihanji pri uporabi snovi ter kratkoročnimi in dolgoročnimi nihanji pri obnavljanju, ki bi lahko vplivala na parametre kemijskega stanja, ter najmanj enkrat na leto, razen če bi bili na podlagi tehničnega znanja in presoje strokovnjakov upravičeni večji časovni razmiki, zlasti če se lahko dokaže, da v zaporednih letih za določen parameter ni bil ugotovljen noben presežek ali stalno naraščajoči trend.

▼B

2.4.4 Ugotavljanje trendov pri onesnaževalih

Države članice uporabijo podatke nadzornega in obratovalnega spremljanja stanja za ugotavljanje dolgoročnih trendov naraščanja koncentracij onesnaževal, ki jih povzroči človek, in ugotavljanje obračanja teh trendov. Določi se izhodiščno leto ali obdobje, glede na katerega se trendi računajo. Trendi se izračunajo za telo ali, kadar je primerno, za skupino teles podzemne vode. Statistično se prikaže obrat trenda in navede raven zaupanja za njegovo ugotovitev.

▼M8

2.4.5 Razlaga in prikaz kemijskega stanja podzemne vode

Pri ocenjevanju kemijskega stanja podzemne vode se rezultati s posameznih merilnih mest v telesu podzemne vode združijo za telo kot celoto. Srednja vrednost rezultatov spremljanja stanja na vsakem merilnem mestu v telesu ali skupini teles podzemne vode se izračuna za naslednje parametre:

(a)

kemijske parametre, za katere so bili v Prilogi I k Direktivi 2006/118/ES določeni standardi kakovosti;

(b)

kemijske parametre, za katere so bile nacionalne vrednosti praga določene na podlagi člena 3(1)(b) Direktive 2006/118/ES;

(c)

kemijske parametre, za katere so bile vrednosti praga za celotno Unijo določene na podlagi člena 8(3) Direktive 2006/118/ES.

Srednje vrednosti iz prvega odstavka se uporabijo za dokazovanje skladnosti z dobrim kemijskim stanjem podzemne vode, opredeljenim s sklicevanjem na standarde kakovosti in vrednosti praga iz prvega odstavka.

V skladu z oddelkom 2.5 države članice pripravijo karto kemijskega stanja podzemne vode, prikazanega z naslednjo barvno lestvico:

Slabše: rdeča

Dobro: zelena

Države članice lahko zagotovijo dodatne karte, ki prikazujejo informacije o kemijskem stanju za eno ali več naslednjih snovi ločeno od informacij za preostale snovi, opredeljene v Direktivi 2006/118/ES:

(a)

snovi, ki so bile na novo opredeljene v zadnjem pregledu v skladu s členom 8 Direktive 2006/118/ES;

(b)

snovi, za katere so bili določeni revidirani in strožji standardi kakovosti (SK) ali vrednosti praga v skladu s členom 8 Direktive 2006/118/ES.

Poleg tega lahko države članice v načrtih upravljanja povodij prikažejo obseg vsakega odstopanja od standardov kakovosti ali vrednosti praga za snovi iz točk (a) in (b) prvega pododstavka. Države članice, ki predložijo take dodatne karte, si prizadevajo, da so te primerljive z drugimi na ravni povodja in Unije.

Države članice s črno piko na karti označijo tudi telesa podzemne vode, ki so pod vplivom pomembnega in stalno naraščajočega trenda koncentracije katerega koli onesnaževala zaradi vpliva človekovega delovanja. Obrat takšnega trenda se označi z modro piko na karti.

Te karte se vključijo v načrte upravljanja povodja.

▼B

2.5 Prikaz stanja podzemne vode

Države članice načrtu upravljanja povodja priložijo karto, na kateri sta za vsako telo ali skupino teles podzemne vode z barvno lestvico skladno z zahtevami točk 2.2.4 in 2.4.5 prikazana količinsko in kemijsko stanje tega telesa ali skupine teles. Države članice se lahko odločijo, da ne bodo priložile ločenih kart na podlagi točk 2.2.4 in 2.4.5, vendar v tem primeru skladno z zahtevami točke 2.4.5 na karti, predpisani v tej točki, označijo tista telesa, ki so pod vplivom pomembnega in trajnega trenda naraščanja koncentracije katerega koli onesnaževala ali vsak obrat takega trenda.

PRILOGA VI SEZNAM UKREPOV, KI JIH JE TREBA VKLJUČITI V PROGRAM UKREPOV

PRILOGA VI

SEZNAM UKREPOV, KI JIH JE TREBA VKLJUČITI V PROGRAM UKREPOV

DEL A

Ukrepi, zahtevani po naslednjih direktivah:

(i)

Direktiva o kopalnih vodah (76/160/EGS);

(ii)

Ptičja direktiva (79/409/EGS) ( 33 );

(iii)

Direktiva o pitni vodi (80/778/EGS), kakor je bila spremenjena z Direktivo (98/83/ES);

(iv)

Direktiva o večjih nesrečah (Seveso) (96/82/ES) ( 34 );

(v)

Direktiva o presoji vplivov na okolje (85/337/EGS) ( 35 );

(vi)

Direktiva o blatu iz čistilnih naprav (86/278/EGS) ( 36 );

(vii)

Direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS);

(viii)

Direktiva o fitofarmacevtskih sredstvih (91/414/EGS);

(ix)

Nitratna direktiva (91/676/EGS);

(x)

Habitatna direktiva (92/43/EGS) ( 37 );

(xi)

Direktiva o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (96/61/ES).

DEL B

V nadaljevanju je nedokončen seznam dopolnilnih ukrepov, ki jih države članice na vsakem vodnem območju lahko sprejmejo kot del programa ukrepov, zahtevanega v členu 11(4):

(i)

pravni instrumenti

(ii)

upravni instrumenti

(iii)

gospodarski ali davčni instrumenti

(iv)

pogajanja o okoljskih sporazumih

(v)

ukrepi nadzorovanja emisij

(vi)

kodeksi dobre prakse

(vii)

ponovna vzpostavitev in obnova močvirij

(viii)

nadzor nad odvzemanjem

(ix)

ukrepi usmerjanja povpraševanja, med drugim vzpodbujanje prilagojene kmetijske proizvodnje, kot je pridelovanje poljščin, ki potrebujejo malo vode na sušnih območjih

(x)

ukrepi za gospodarnost in ponovno uporabo, med drugim vzpodbujanje tehnologij z učinkovito rabo vode v industriji in z vodo varčnih metod namakanja

(xi)

gradbeni projekti

(xii)

razsoljevalni obrati

(xiii)

projekti rehabilitacije

(xiv)

umetno obnavljanje vodonosnikov

(xv)

izobraževalni projekti

(xvi)

raziskovalni, razvojni in predstavitveni projekti

(xvii)

drugi ustrezni ukrepi.

PRILOGA VII NAČRTI UPRAVLJANJA POVODIJ

PRILOGA VII

NAČRTI UPRAVLJANJA POVODIJ

A.

Načrti upravljanja povodij vsebujejo naslednje elemente:

1.

splošni opis značilnosti vodnega območja, zahtevan po členu 5 in Prilogi II. To vključuje:

1.1	za površinske vode: — kartiranje lokacije in meja vodnih teles, — kartiranje ekoregij in tipov teles površinske vode v povodju, — ugotovitev referenčnih razmer za tipe telesa površinske vode;

1.2	za podzemne vode: — kartiranje lokacije in meja teles podzemne vode,

2.

povzetek pomembnih obremenitev in vpliva človekovega delovanja na stanje površinske in podzemne vode, skupaj z:

—

oceno točkovnega onesnaževanja,

—

oceno razpršenega onesnaževanja, vključno s povzetkom rabe zemljišč,

—

oceno obremenitev količinskega stanja vode vključno z odvzemi,

—

analizo drugih vplivov človekovega delovanja na stanje vode;

3.	ugotovitev in kartiranje zavarovanih območij, zahtevanih po členu 6 in Prilogi IV;

4.

karto mrež za spremljanje stanja, vzpostavljenih za namene člena 8 in Priloge V, in karto s prikazom rezultatov programov spremljanja stanja, izvedenih na podlagi določb za stanje:

4.1	površinske vode (ekološko in kemijsko);

4.2	podzemne vode (kemijsko in količinsko);

4.3	zavarovanih območij;

5.	seznam okoljskih ciljev, določenih po členu 4 za površinske vode, podzemne vode in zavarovana območja, vključno z ugotovitvijo primerov, ko je bil uporabljen člen 4(4), (5), (6) in (7), in s tem povezanimi podatki, zahtevanimi po navedenem členu;

6.	povzetek ekonomske analize rabe vode, zahtevane po členu 5 in Prilogi III;

7.

povzetek programa ali programov ukrepov, sprejetih na podlagi člena 11, vključno z načini za doseganje ciljev, določenih po členu 4;

7.1	povzetek ukrepov, potrebnih za izvajanje zakonodaje Skupnosti za varstvo voda;

7.2	poročilo o ravnanju in ukrepih, izvedenih za uporabo načela povračila stroškov rabe vode skladno s členom 9;

7.3	povzetek ukrepov, izvedenih za izpolnjevanje zahtev iz člena 7;

7.4	povzetek nadzora nad odvzemanjem in zajezovanjem vode, skupaj s sklicevanjem na registre in ugotovitvami izjem po členu 11(3)(e);

7.5	povzetek nadzora, vzpostavljenega za točkovno odvajanje in druge dejavnosti, ki vplivajo na stanje vode, skladno s členom 11(3)(g) in 11(3)(i);

7.6	ugotovitev primerov, za katere je bilo v skladu s členom 11(3)(j) dovoljeno neposredno odvajanje v podzemno vodo;

7.7	povzetek ukrepov za prednostne snovi, izvedenih v skladu s členom 16;

7.8	povzetek ukrepov, izvedenih za preprečevanje ali zmanjšanje vpliva dogodkov naključnega onesnaževanja;

7.9	povzetek ukrepov, izvedenih na podlagi člena 11(5) za vodna telesa, ki verjetno ne bodo dosegla ciljev, določenih po členu 4;

7.10	podrobnosti o dopolnilnih ukrepih, potrebnih za doseganje okoljskih ciljev, ki so bili določeni;

7.11	podrobnosti o ukrepih za preprečevanje povečanja onesnaženja morskih voda, izvedenih v skladu s členom 11(6);

8.	seznam kakršnih koli podrobnejših programov in načrtov upravljanja za vodno območje, ki obravnavajo posamezna porečja, sektorje, zadeve ali tipe voda, skupaj s povzetkom njihove vsebine;

9.	povzetek izvedenih ukrepov za obveščanje javnosti in javno posvetovanje, rezultatov teh ukrepov in iz tega izhajajočih sprememb načrta;

10.	seznam pristojnih organov v skladu s Prilogo I;

11.	točke za stike in postopke za pridobitev osnovnih dokumentov in informacij iz člena 14(1) ter zlasti podrobnosti o nadzornih ukrepih, sprejetih skladno s členom 11(3)(g) in 11(3)(i), in aktualnih podatkih spremljanja stanja, zbranih v skladu s členom 8 in Prilogo V.

B.

Prva posodobitev načrta upravljanja povodja in vse naslednje posodobitve vključujejo tudi:

1.	povzetek kakršnih koli sprememb ali posodobitev od objave prejšnje različice načrta upravljanja povodja, skupaj s povzetkom pregledov, ki jih je treba opraviti na podlagi člena 4(4), (5), (6) in (7);

2.	oceno napredka pri doseganju okoljskih ciljev, skupaj s prikazom rezultatov spremljanja stanja za obdobje prejšnjega načrta v obliki karte, in obrazložitev za nedosežene okoljske cilje;

3.	povzetek ukrepov, predvidenih v prejšnji različici načrta upravljanja povodja, ki niso bili izvedeni, skupaj z obrazložitvijo;

4.	povzetek dodatnih začasnih ukrepov, ki so bili na podlagi člena 11(5) sprejeti od objave prejšnje različice načrta upravljanja povodja;

▼M8

5.	povzetek vseh ukrepov, ki so bili sprejeti v skladu s členom 18(2), točka (c), za upoštevanje predlogov Komisije za izboljšanje prejšnjega načrta.

▼B

PRILOGA VIII OKVIRNI SEZNAM GLAVNIH ONESNAŽEVAL

PRILOGA VIII

OKVIRNI SEZNAM GLAVNIH ONESNAŽEVAL

1. Organohalogenske spojine in snovi, ki lahko tvorijo take spojine v vodnem okolju.

2. Organofosforne spojine.

3. Organokositrne spojine.

4. Snovi in pripravki ali njihovi razgradni produkti, za katere je bilo dokazano, da imajo kancerogene ali mutagene lastnosti ali lastnosti, ki v vodnem okolju ali po vodnem okolju lahko vplivajo na sintezo steroidov, delovanje ščitnice, razmnoževanje ali druge funkcije, povezane z notranjim izločanjem.

5. Obstojni ogljikovodiki in obstojne organske strupene snovi, ki se kopičijo v organizmih.

6. Cianidi.

7. Kovine in njihove spojine.

8. Arzen in njegove spojine.

9. Biocidi in fitofarmacevtski proizvodi.

10. Suspendirane snovi.

▼M8 —————

▼M8

13. Mikroorganizmi, geni ali genski material, ki odražajo prisotnost mikroorganizmov, odpornih na antimikrobične snovi, zlasti mikroorganizmov, patogenih za ljudi ali živino.

PRILOGA XI

KARTA A

Sistem A: Ekoregije za reke in jezera

1.

Ibersko-Makaroneška regija

2.

Pireneji

3.

Italija, Korzika in Malta

4.

Alpe

5.

Dinarski zahodni Balkan

6.

Helenski zahodni Balkan

7.

Vzhodni Balkan

8.

Zahodnoevropsko sredogorje

9.

Srednjeevropsko sredogorje

10.

Karpati

11.

Madžarsko nižavje

12.

Pontsko območje

13.

Zahodnoevropska nižina

14.

Srednjeevropska nižina

15.

Baltik

16.

Vzhodnoevropska nižina

17.

Irska in Severna Irska

18.

Velika Britanija

19.

Islandija

20.

Borealno gorovje

21.

Tundra

22.

Baltiški ščit

23.

Tajga

24.

Kavkaz

25.

Kaspijska depresija

KARTA B

Sistem A: Ekoregije za somornico in obalno morje

1.

Atlantski ocean

2.

Norveško morje

3.

Barentsovo morje

4.

Severno morje

5.

Baltiško morje

6.

Sredozemsko morje

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike

1. Pregled

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

3. Povezani standardi