Člen 2 Opredelitev pojmov

1. „zunanji zrak“ pomeni zrak v troposferi, razen na delovnih mestih, kakor so opredeljena v Direktivi 89/654/EGS ( 1 ), kjer se uporabljajo določbe v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu ter do katerih javnost nima rednega dostopa;

2. „onesnaževalo“ pomeni katero koli snov, ki je prisotna v zunanjem zraku in za katero je verjetno, da ima škodljive učinke na zdravje ljudi in/ali na okolje kot celoto;

3. „raven“ pomeni koncentracijo onesnaževala v zunanjem zraku ali njegovo usedlino na površinah v danem času;

4. „ocenjevanje“ pomeni katero koli metodo, uporabljeno za merjenje, izračunavanje, napovedovanje ali ocenjevanje ravni;

5. „mejna vrednost“ pomeni raven, določeno na podlagi znanstvenih spoznanj, katere cilj je izogniti se škodljivim učinkom na zdravje ljudi in/ali okolje kot celoto, jih preprečiti ali zmanjšati, in ki jo je v določenem roku treba doseči, ko pa se ta doseže, se ne sme preseči;

6. „kritična vrednost“ pomeni raven, določeno na podlagi znanstvenih spoznanj, katere preseganje ima lahko za posledico neposredne škodljive učinke na nekatere receptorje, kakor so drevesa, druge rastline ali naravni ekosistemi, vendar ne na človeka;

7. „sprejemljivo preseganje“ pomeni odstotek mejne vrednosti, za katerega se ta vrednost lahko preseže pod pogoji iz te direktive;

8. „načrti za kakovost zraka“ pomenijo načrte, ki določajo ukrepe za doseganje mejnih vrednosti ali ciljnih vrednosti;

9. „ciljna vrednost“ pomeni raven, določeno s ciljem izogniti se škodljivim učinkom na zdravje ljudi in/ali okolje kot celoto, jih preprečiti ali zmanjšati, in ki jo je treba, kadar je to mogoče, doseči v določenem času;

10. „alarmna vrednost“ pomeni raven, katere preseganje pomeni tveganje za zdravje ljudi že zaradi kratkotrajne izpostavljenosti celotnega prebivalstva in pri kateri morajo države članice nemudoma ukrepati;

11. „opozorilna vrednost“ pomeni raven, katere preseganje pomeni tveganje za zdravje ljudi zaradi kratkotrajne izpostavljenosti posebno občutljivega dela prebivalstva in pri kateri so potrebne takojšnje in ustrezne informacije;

12. „zgornji ocenjevalni prag“ pomeni raven, pod katero se za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka lahko uporabi kombinacija meritev na stalnem merilnem mestu ter tehnik modeliranja in/ali indikativnih meritev;

13. „spodnji ocenjevalni prag“ pomeni raven, pod katero se za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka lahko uporabijo le tehnike modeliranja ali objektivne ocene;

14. „dolgoročni cilj“ pomeni raven, ki jo je treba doseči dolgoročno, razen kadar ni dosegljiva s sorazmernimi ukrepi, da bi se zagotovilo učinkovito varovanje zdravja ljudi in varstvo okolja;

15. „delež iz naravnih virov“ pomeni emisije onesnaževal, ki jih niti neposredno niti posredno ne povzroča človeška dejavnost, vključno z naravnimi dogodki, kot so vulkanski izbruhi, seizmične dejavnosti, geotermalne dejavnosti, požari v divjini, pojavi močnega vetra, morski pršec ali atmosferske resuspenzije ali prenos naravnih delcev iz sušnih regij;

16. „območje“ pomeni del ozemlja države članice, ki ga razmeji sama zaradi ocenjevanja in upravljanja kakovosti zraka;

17. „aglomeracija“ pomeni območje, ki predstavlja somestje z več kot 250 000 prebivalci ali, kadar je prebivalcev 250 000 ali manj, z dano gostoto prebivalstva na km2, ki jo določijo države članice;

18. „PM10“ pomeni delce, ki preidejo skozi dovod, kakor je opredeljen v referenčni metodi za vzorčenje in merjenje PM10, EN 12341, s 50-odstotno učinkovitostjo za odstranjevanje delcev z aerodinamskim premerom nad 10 μm;

19. „PM2,5“ pomeni delce, ki preidejo skozi dovod, kakor je opredeljen v referenčni metodi za vzorčenje in merjenje PM2,5, EN 14907, s 50-odstotno učinkovitostjo za odstranjevanje delcev z aeodinamskim premerom nad 2,5 μm;

20. „kazalnik povprečne izpostavljenosti“ pomeni povprečno raven, določeno na podlagi meritev na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju na vsem ozemlju države članice, in odraža izpostavljenost prebivalstva. Uporablja se za izračun ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti na nacionalni ravni in obveznosti glede stopnje izpostavljenosti;

21. „obveznost glede stopnje izpostavljenosti“ pomeni raven, določeno na osnovi kazalnika povprečne izpostavljenosti zaradi zmanjšanja škodljivih učinkov na zdravje ljudi, ki jo je treba v danem obdobju doseči;

22. „ciljno zmanjšanje izpostavljenosti na nacionalni ravni“ pomeni odstotek znižanja povprečne izpostavljenosti prebivalstva države članice, določenega za referenčno leto, s ciljem zmanjšanja škodljivih učinkov na zdravje ljudi, ki ga je treba doseči, kadar je to mogoče, v določenem obdobju;

23. „mesta v neizpostavljenem mestnem okolju“ pomenijo mesta na mestnih območjih, na katerih so ravni reprezentativne za izpostavljenost splošnega mestnega prebivalstva;

24. „dušikovi oksidi“ pomenijo vsoto mešalnega prostorninskega razmerja (ppbv) dušikovega monoksida (dušikovega oksida) in dušikovega dioksida, izraženo z enotami masne koncentracije dušikovega dioksida (μg/m3);

25. „meritve na stalnem merilnem mestu“ pomenijo meritve na stalnih merilnih mestih, ki se izvajajo neprekinjeno ali z naključnim vzorčenjem, za določitev ravni v skladu z ustreznimi cilji za kakovost podatkov;

26. „indikativne meritve“ pomenijo meritve, ki izpolnjujejo manj stroge cilje kakovosti podatkov od tistih, ki veljajo za meritve na stalnem merilnem mestu;

27. „hlapne organske spojine“ (HOS) pomenijo vse organske spojine iz antropogenih in biogenih virov razen metana, ki ob prisotnosti sončne svetlobe pri reakciji z dušikovimi oksidi tvorijo fotokemične oksidante;

28. „predhodne snovi ozona“ pomenijo snovi, ki prispevajo k nastajanju prizemnega ozona, nekatere izmed njih pa so naštete v Prilogi X.