Člen 2 Opredelitve pojmov

„izdelek, povezan z energijo“ („izdelek“) pomeni vsako blago, ki med uporabo vpliva na porabo energije in ki je dano na trg in/ali v uporabo, vključno z deli, ki so namenjeni vgradnji v izdelke, povezane z energijo, za katere velja ta direktiva, ki so dani na trg in/ali uporabo kot samostojni deli za končne uporabnike in za katere je mogoče neodvisno oceniti njihovo okoljsko učinkovitost;

„sestavni deli in sklopi“ pomeni dele, ki so namenjeni vgradnji v izdelke in niso dani na trg in/ali v uporabo kot samostojni deli za končne uporabnike ali pa njihove okoljske učinkovitosti ni mogoče oceniti neodvisno;

„izvedbeni ukrepi“ pomeni ukrepe, sprejete v skladu s to direktivo, ki določajo zahteve za okoljsko primerno zasnovo opredeljenih izdelkov ali za njihove okoljske vidike;

„dati na trg“ pomeni prvič ponuditi izdelek na trgu Skupnosti z namenom distribucije ali uporabe v Skupnosti, za plačilo ali zastonj, ne glede na prodajno tehniko;

„dati v uporabo“ pomeni prvo uporabo izdelka za predviden namen s strani končnega uporabnika v Skupnosti;

„proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki proizvaja izdelke, za katere velja ta direktiva, in je odgovorna za njihovo skladnost s to direktivo glede dajanja na trg in/ali v uporabo, pod proizvajalčevim lastnim imenom ali blagovno znamko ali za lastno uporabo proizvajalca. Če proizvajalca, v skladu z opredelitvijo v prvem stavku te točke, ali uvoznika, kakor je opredeljen v točki 8, ni mogoče določiti, je proizvajalec vsaka fizična ali pravna oseba, ki daje na trg in/ali v uporabo izdelke, za katere velja ta direktiva;

„pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Skupnosti, ki je pridobila pisno pooblastilo proizvajalca za opravljanje vseh ali dela obveznosti in formalnosti, povezanih s to direktivo, v njegovem imenu;

„uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Skupnosti, ki v okviru svojega poslovanja na trg Skupnosti daje izdelke iz tretje države;

„materiali“ pomeni vse materiale, ki se uporabijo v življenjskem ciklusu izdelka;

„zasnova izdelka“ pomeni vrsto postopkov, ki pretvarjajo pravne, tehnične, varnostne, funkcionalne, tržne ali druge zahteve, katerim mora izdelek ustrezati, v tehnične lastnosti izdelka;

„okoljski vidik“ pomeni element ali funkcijo izdelka, ki lahko v njegovem življenjskem ciklusu vpliva na okolje;

„okoljski vpliv“ pomeni vsako spremembo okolja, ki v celoti ali delno izvira iz izdelka v njegovem življenjskem ciklusu;

„življenjski ciklus“ pomeni sosledna in med seboj povezana obdobja izdelka od uporabe surovin do dokončne odstranitve;

„ponovna uporaba“ pomeni vsak postopek, v katerem se izdelek ali njegovi deli po koncu prve uporabe ponovno uporabijo za isti namen, za katerega so bili ustvarjeni, vključno z nadaljnjo uporabo izdelka, ki se vrača na zbiralno mesto, k distributerju, izvajalcu recikliranja ali proizvajalcu, pa tudi z uporabo obnovljenega izdelka;

„recikliranje“ pomeni ponovno obdelavo odpadnih materialov v proizvodnem procesu za prvotni namen ali v druge namene, vendar ne za energetsko predelavo;

„energetska predelava“ pomeni uporabo gorljivih odpadkov za proizvodnjo energije z neposrednim sežigom, skupaj z drugimi odpadki ali brez njih, vendar z uporabo toplote;

„predelava“ pomeni vsako primerno operacijo, navedeno v Prilogi II B k Direktivi 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih ( 21 );

„odpadki“ pomenijo vsako snov ali predmet iz skupin iz Priloge I k Direktivi 2006/12/ES, ki jo imetnik zavrže, namerava zavreči ali mora zavreči;

„nevarni odpadki“ pomenijo vsak odpadek iz člena 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih ( 22 );

„ekološki profil“ pomeni opis vnosov in iznosov (na primer materialov, emisij in odpadkov), v skladu z izvedbenim ukrepom, ki velja za izdelek, v njegovem celotnem življenjskem ciklusu, pomembnih z vidika njegovega vpliva na okolje in izraženih v merljivih fizikalnih količinah;

„okoljska učinkovitost“ izdelka pomeni rezultate proizvajalčevega upravljanja z okoljskimi vidiki izdelka, razvidne iz njegove tehnične dokumentacije;

„izboljšanje okoljske učinkovitosti“ pomeni postopek izboljšanja okoljske učinkovitosti izdelka skozi več generacij, čeprav ne nujno pri vseh okoljskih vidikih izdelka hkrati;

„okoljsko primerna zasnova“ pomeni sistematično integracijo okoljskih vidikov v zasnovo izdelka, da bi se izboljšala okoljska učinkovitost izdelka v njegovem življenjskem ciklusu;

„zahteva po okoljsko primerni zasnovi“ pomeni vsako zahtevo v zvezi z izdelkom ali zasnovo izdelka, namenjeno izboljšanju njegove okoljske učinkovitosti, ali vsako zahtevo po zagotavljanju podatkov o okoljskih vidikih izdelka;

„splošna zahteva po okoljsko primerni zasnovi“ pomeni vsako zahtevo po okoljsko primerni zasnovi, ki temelji na ekološkem profilu izdelka kot celoti in nima določenih mejnih vrednosti za posamezne okoljske vidike;

„posebna zahteva po okoljsko primerni zasnovi“ pomeni količinsko določeno in merljivo zahtevo po okoljsko primerni zasnovi, povezano z določenim okoljskim vidikom izdelka, na primer porabo energije med delovanjem, preračunano na dano enoto koristka;

„harmonizirani standard“ pomeni tehnično specifikacijo, ki jo je s pooblastilom Komisije sprejel priznani organ za standardizacijo v skladu s postopkom, določenim v Direktivi 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov ( 23 ), da bi določil evropsko zahtevo, skladnost s katero ni obvezna.