Člen 15 Upravni postopki ter zakonski in podzakonski predpisi

Države članice zagotovijo, da so vsi nacionalni predpisi v zvezi s postopki izdaje dovoljenj, certificiranja in licenciranja, ki se uporabljajo za obrate ter z njimi povezana prenosna in distribucijska omrežja za proizvodnjo električne energije in energije za ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov, za postopek pretvorbe biomase v pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva, biomasna goriva ali druge energente ter za goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, sorazmerni in potrebni ter prispevajo k izvajanju načela energetske učinkovitosti na prvem mestu.

Države članice jasno opredelijo vse tehnične specifikacije, ki jih morajo izpolnjevati naprave in sistemi za energijo iz obnovljivih virov, da bi bili upravičeni do podpore iz programov podpore in do sodelovanja pri javnih naročilih. Kadar obstajajo harmonizirani ali evropski standardi, vključno s tehničnimi referenčnimi sistemi, ki jih vzpostavijo evropske organizacije za standardizacijo, se take tehnične specifikacije opredelijo na podlagi navedenih standardov. Prednost imajo harmonizirani standardi, katerih sklici so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije v podporo evropskemu pravu, vključno z Uredbo (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta ( 14 ) in Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 15 ). Če teh standardov ni, pa se v tem vrstnem redu uporabijo drugi harmonizirani standardi in evropski standardi. Take tehnične specifikacije ne predpisujejo, kdaj je treba naprave in sisteme certificirati, in ne smejo ovirati pravilnega delovanja notranjega trga.

Države članice v omejenem obdobju pod nadzorom pristojnega organa spodbujajo preizkušanje inovativne tehnologije za energijo iz obnovljivih virov za proizvodnjo, skupno rabo in shranjevanje energije iz obnovljivih virov v pilotnih projektih v resničnem okolju v skladu z veljavnim pravom Unije in ob ustreznih zaščitnih ukrepih, da bi zagotovile varno obratovanje energetskega sistema in preprečile nesorazmeren vpliv na delovanje notranjega trga.

Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni pri načrtovanju, tudi pri predhodnem prostorskem načrtovanju, projektiranju, gradnji in obnavljanju mestne infrastrukture, industrijskih, komercialnih ali stanovanjskih območij, energetske in prometne infrastrukture, vključno z omrežji za električno energijo, energijo za daljinsko ogrevanje in hlajenje, zemeljski plin ter alternativna goriva, vključijo določbe za vključevanje in uvajanje energije iz obnovljivih virov, vključno z določbami za samooskrbo z energijo iz obnovljivih virov in za skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, ter uporabo neizogibne odvečne toplote in odvečnega hladu. Države članice zlasti spodbujajo lokalne in regionalne upravne organe, da ogrevanje in hlajenje z uporabo obnovljivih virov po potrebi vključijo v načrtovanje mestne infrastrukture in se z operaterji omrežij posvetujejo, kako na njihove načrte za razvoj infrastrukture vplivajo programi za energijsko učinkovitost in za odzivanje na povpraševanje ter posebne določbe o samooskrbi z energijo iz obnovljivih virov in o skupnostih na področju energije iz obnovljivih virov.

Države članice ocenijo regulativne in upravne ovire za dolgoročne pogodbe o nakupu energije iz obnovljivih virov ter odpravijo neupravičene ovire za take pogodbe in spodbujajo njihovo sklepanje, tudi tako, da preučijo, kako zmanjšati z njimi povezana finančna tveganja, zlasti z uporabo kreditnih jamstev. Države članice zagotovijo, da v navedene pogodbe ni mogoče posegati z diskriminatornimi ali nesorazmernimi postopki ali plačili in da se lahko vsa s tem povezana potrdila o izvoru prenesejo na kupca energije iz obnovljivih virov v skladu s pogodbo o nakupu energije iz obnovljivih virov.

Komisija do 21. novembra 2025 preuči, ali so potrebni dodatni ukrepi v podporo državam članicam pri izvajanju postopkov izdaje dovoljenj, določenih v tej direktivi, tudi z oblikovanjem okvirnih ključnih kazalnikov uspešnosti.