|
+PRILOGA V |
PRILOGA V
PRILOGA V PODATKI O EVIDENCI TOPLOGREDNIH PLINOV Del 1 Informacije, ki jih je treba navesti v poročilih iz člena 26(3):
(a)
antropogene emisije toplogrednih plinov iz dela 2 te priloge in antropogene emisije toplogrednih plinov iz člena 2(1) Uredbe (EU) 2018/842 za leto X – 2.
(b)
podatki o antropogenih emisijah ogljikovega monoksida (CO), žveplovega dioksida (SO2), dušikovih oksidov (NOx) in hlapnih organskih spojin za leto X – 2, ki so skladni s podatki, ki se že sporočajo v skladu s členom 8 Direktive (EU) 2016/2284;
(c)
antropogene emisije toplogrednih plinov iz virov in odvzemi CO2 po ponorih, ki so posledica LULUCF, za leto X – 2, v skladu z metodologijami, določenimi v delu 3 te priloge. Ti podatki so pomembni tudi za poročilo o skladnosti iz člena 14 Uredbe (EU) 2018/841;
(d)
vse spremembe informacij iz točk (a), (b) in (c) za leta med ustreznim izhodiščnim letom ali obdobjem in letom X – 3, pri čemer navedejo tudi razloge za te spremembe;
(e)
kazalniki iz dela 4 te priloge za leto X – 2;
(f)
povzetek o izvedenih prenosih iz člena 5 Uredbe (EU) 2018/842 ter členov 12 in 13 Uredbe (EU) 2018/841 za leto X – 1;
(g)
ukrepi, sprejeti za izboljšanje ocen v evidencah, zlasti za področja evidenc, ki so se prilagajala ali za katera so bila po strokovnih pregledih predložena priporočila;
(h)
dejanska ali ocenjena dodelitev preverjenih emisij, sporočenih za upravljavce naprav v skladu z Direktivo 2003/87/ES, za vrste virov v nacionalnih evidencah toplogrednih plinov ter delež teh preverjenih emisij glede na vse sporočene emisije toplogrednih plinov za te vrste virov za leto X – 2;
(i)
kadar je ustrezno, rezultati pregledov v zvezi s skladnostjo emisij, sporočenih za evidence toplogrednih plinov, za leto X – 2, skupaj s preverjenimi emisijami, sporočenimi v skladu z Direktivo 2003/87/ES;
(j)
kadar je ustrezno, rezultati pregledov v zvezi s skladnostjo podatkov, uporabljenih za oceno emisij pri pripravi evidenc toplogrednih plinov, za leto X – 2, skupaj s:
(i)
podatki, uporabljenimi za pripravo evidenc onesnaževal zraka v skladu z Direktivo (EU) 2016/2284;
(ii)
podatki, sporočenimi v skladu s členom 19(1) Uredbe (EU) št. 517/2014 in Prilogo VII k navedeni uredbi;
(iii)
podatki o energiji, sporočenimi v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1099/2008 in Prilogo B k navedeni uredbi;
(k)
opis morebitnih sprememb nacionalnega sistema evidenc;
(l)
opis morebitnih sprememb nacionalnega registra;
(m)
načrti za zagotavljanje kakovosti in kontrolo kakovosti, ocena splošne negotovosti, splošna ocena popolnosti in vsi drugi elementi poročila o nacionalnih evidencah toplogrednih plinov, potrebni za pripravo poročila o evidenci toplogrednih plinov Unije;
(n)
informacije o:
(i)
namerah države članice, da uporabi prilagodljivosti iz člena 5(4) in (5) Uredbe (EU) 2018/842, vključno, kadar je to mogoče, z informacijami o količinah, vrsti prenosa in okvirnem razponu cen,
(ii)
uporabi prihodkov na podlagi člena 5(6) Uredbe (EU) 2018/842,
(iii)
namerah države članice, da uporabi prilagodljivost iz člena 7(1) Uredbe (EU) 2018/842. Država članica lahko zahteva, da ji Komisija odobri odstopanje od točke (c) prvega odstavka, da uporabi metodologijo, ki se razlikuje od tistih iz dela 3 te priloge, kadar zahtevanega izboljšanja metodologije ni mogoče doseči pravočasno, da bi se upoštevalo v nacionalni evidenci toplogrednih plinov v obdobju od leta 2021 do leta 2030, ali kadar bi bili stroški izboljšanja metodologije zaradi majhnega pomena emisij in odvzemov iz zadevnih skladišč ogljika nesorazmerno visoki v primerjavi s koristmi uporabe takšne metodologije za izboljšanje obračunavanja emisij in odvzemov. Države članice, ki želijo uporabiti to odstopanje, Komisiji do 31. decembra 2020 predložijo utemeljeno zahtevo, v kateri navedejo, do kdaj bi se lahko izvedlo izboljšanje metodologije, predlaga alternativna metodologija ali oboje, ter oceno morebitnih učinkov na točnost obračunavanja. Komisija lahko zahteva, da država članica v določenem razumnem roku predloži dodatne informacije. Kadar Komisija meni, da je zahteva upravičena, odstopanje odobri. Če Komisija zahtevek zavrne, navede razloge za svojo odločitev. Del 2 Toplogredni plini, ki morajo biti vključeni: ogljikov dioksid (CO2)
metan (CH4)
dušikov oksid (N2O)
žveplov heksafluorid (SF6)
dušikov trifluorid (NF3)
fluorirani ogljikovodiki (HFC):
—
HFC-23 CHF3
—
HFC-32 CH2F2
—
HFC-41 CH3F
—
HFC-125 CHF2CF3
—
HFC-134 CHF2CHF2
—
HFC-134a CH2FCF3
—
HFC-143 CH2FCHF2
—
HFC-143a CH3CF3
—
HFC-152 CH2FCH2F
—
HFC-152a CH3CHF2
—
HFC-161 CH3CH2F
—
HFC-227ea CF3CHFCF3
—
HFC-236cb CF3CF2CH2F
—
HFC-236ea CF3CHFCHF2
—
HFC-236fa CF3CH2CF3
—
HFC-245fa CHF2CH2CF3
—
HFC-245ca CH2FCF2CHF2
—
HFC-365mfc CH3CF2CH2CF3
—
HFC-43-10mee CF3CHFCHFCF2CF3 ali (C5H2F10)
perfluorirani ogljikovodiki (PFC):
—
PFC-14, perfluorometan, CF4
—
PFC-116, perfluoroetan, C2F6
—
PFC-218, perfluoropropan, C3F8
—
PFC-318, perfluorociklobutan, c-C4F8
—
perfluorociklopropan, c-C3F6
—
PFC-3-1-10, perfluorobutan, C4F10
—
PFC-4-1-12, perfluoropentan, C5F12
—
PFC-5-1-14, perfluoroheksan, C6F14
—
PFC-9-1-18, C10F18
Del 3 Metodologije za spremljanje in poročanje v sektorju LULUCF Države članice za spremljanje in poročanje v sektorju LULUCF uporabljajo geolokalizirane podatke o spremembi rabe zemljišč v skladu s smernicami IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006. Komisija zagotovi ustrezno podporo in pomoč državam članicam, da se zagotovita doslednost in preglednost zbranih podatkov. Države članice se spodbuja, naj preučijo sinergije in priložnosti za konsolidacijo poročanja z drugimi ustreznimi področji politike ter si prizadevajo za evidence toplogrednih plinov, ki omogočajo interoperabilnost z ustreznimi elektronskimi podatkovnimi zbirkami in geografskimi informacijskimi sistemi, kar vključuje:
(a)
sistem za spremljanje enot rabe zemljišč z zemljišči z veliko zalogo ogljika, kot so opredeljena v členu 29(4) Direktive (EU) 2018/2001;
(b)
sistem za spremljanje zaščitenih enot rabe zemljišč, opredeljenih kot zemljišča, zajeta v eni ali več naslednjih kategorij:
—
zemljišča velikega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti, kot so opredeljena v členu 29(3) Direktive (EU) 2018/2001,
—
območja, pomembna za Skupnost, sprejeta v skladu s členom 4 Direktive Sveta 92/43/EGS (
34
), in posebna ohranitvena območja, določena v skladu s členom 4 navedene direktive, ter enote zemljišč zunaj teh območij, za katere veljajo zaščitni in ohranitveni ukrepi na podlagi člena 6(1) in (2) navedene direktive za izpolnitev ciljev ohranjanja območja,
—
razmnoževališča in počivališča vrst iz Priloge IV k Direktivi 92/43/EGS, za katere veljajo zaščitni ukrepi na podlagi člena 12 navedene direktive,
—
naravni habitati iz Priloge I k Direktivi 92/43/EGS in habitati vrst iz Priloge II k Direktivi 92/43/EGS, ki so zunaj območij, pomembnih za Skupnost, ali posebnih ohranitvenih območij ter prispevajo k doseganju ugodnega stanja ohranjenosti teh habitatov in vrst na podlagi člena 2 navedene direktive ali za katere se lahko sprejmejo preventivni in sanacijski ukrepi na podlagi Direktive 2004/35/ES (
35
),
—
posebna območja varstva, razvrščena na podlagi člena 4 Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (
36
), ter enote zemljišč zunaj teh območij, za katere veljajo zaščitni in ohranitveni ukrepi na podlagi člena 4 Direktive 2009/147/ES in člena 6(2) Direktive 92/43/EGS za izpolnitev ciljev ohranjanja območja,
—
enote zemljišč, za katere veljajo ukrepi za ohranjanje ptic, o katerih se na podlagi člena 12 Direktive 2009/147/ES poroča, da niso v varnem stanju, za izpolnitev zahteve na podlagi člena 4(4), drugi stavek, navedene direktive, v skladu s katero si je treba prizadevati, da ne bi prišlo do onesnaženja ali poslabšanja stanja habitatov, ali zahteve na podlagi člena 3 navedene direktive glede ohranitve in vzdrževanja zadostne raznovrstnosti in površine habitatov za vrste ptic,
—
vsi drugi habitati, ki jih država članica določi za namene, enakovredne tistim iz direktiv 92/43/EGS in 2009/147/ES,
—
enote zemljišč, za katere veljajo ukrepi, potrebni za zaščito ekološkega stanja teles površinske vode iz člena 4(1), točka (a)(iii), Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter za preprečevanje poslabšanja njihovega ekološkega stanja (
37
),
—
naravna poplavna območja ali območja za zadrževanje poplavnih voda, ki so jih države članice zaščitile v zvezi z obvladovanjem poplavne ogroženosti na podlagi Direktive 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (
38
),
—
zaščitena območja, ki jih določijo države članice, da bi dosegle cilje glede zavarovanih območij;
(c)
sistem za spremljanje enot rabe zemljišč, ki se obnavljajo in so opredeljene kot zemljišča, zajeta v eni ali več naslednjih kategorij:
—
območja, pomembna za Skupnost, posebna ohranitvena območja in posebna območja varstva, kot so opisana v točki (b), skupaj z enotami zemljišč zunaj teh območij, za katere je bilo ugotovljeno, da potrebujejo ukrepe za obnovitev ali izravnalne ukrepe za izpolnitev ciljev ohranjanja območja,
—
habitati vrst prostoživečih ptic iz člena 4(2) Direktive 2009/147/ES ali Priloge I k navedeni direktivi, ki so zunaj posebnih območij varstva in za katere je bilo ugotovljeno, da potrebujejo ukrepe za obnovitev za namene Direktive 2009/147/ES,
—
naravni habitati iz Priloge I k Direktivi 92/43/EGS in habitati vrst iz Priloge II k navedeni direktivi, ki so zunaj območij, pomembnih za Skupnost, ali posebnih ohranitvenih območij in za katere je bilo ugotovljeno, da potrebujejo ukrepe za obnovitev za dosego ugodnega stanja ohranjenosti na podlagi Direktive 92/43/EGS ali sanacijske ukrepe za namene člena 6 Direktive 2004/35/ES,
—
območja, za katera je bilo ugotovljeno, da jih je treba obnoviti, ali za katera veljajo ukrepi za zaščito stanja na podlagi načrta za obnovo narave, ki se uporablja v državi članici,
—
enote zemljišč, za katere veljajo ukrepi, potrebni za ponovno vzpostavitev dobrega ekološkega stanja teles površinske vode iz člena 4(1), točka (a)(iii), Direktive 2000/60/ES, ali ukrepi, potrebni za ponovno vzpostavitev zelo dobrega ekološkega stanja takih teles, če se to zahteva z zakonom,
—
enote zemljišč, za katere veljajo ukrepi za ponovno vzpostavitev in obnovo močvirij iz dela B, točka (vii), Priloge VI k Direktivi 2000/60/ES,
—
območja, na katerih je treba obnoviti ekosisteme, da bi se doseglo dobro stanje ekosistemov v skladu z Uredbo (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (
39
);
(d)
sistem za spremljanje naslednjih enot rabe zemljišč z visokim podnebnim tveganjem:
—
območja, ki so predmet kompenzacije na podlagi odstavkov 5 in 6 člena 13b Uredbe (EU) 2018/841,
—
območja iz člena 5(1) Direktive 2007/60/ES,
—
območja, opredeljena v nacionalni prilagoditveni strategiji držav članic, z velikimi naravnimi tveganji in tveganji, ki jih povzroči človek, za katera veljajo ukrepi za zmanjšanje tveganja nesreč, povezanih s podnebjem;
(e)
sistem za spremljanje zalog ogljika v tleh, med drugim z uporabo letnih naborov podatkov LUCAS. Evidenca toplogrednih plinov omogoča izmenjavo in združevanje podatkov med elektronskimi podatkovnimi zbirkami in geografskimi informacijskimi sistemi, da bi olajšali njihovo primerljivost in javno dostopnost. Države članice lahko za obdobje 2021–2025 uporabljajo vsaj metodologije prvega reda v skladu s smernicami IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006, razen za emisije in odvzeme za skladiščenje ogljika, ki predstavlja vsaj 25 % emisij ali odvzemov v kategoriji vira ali ponora, ki ima v nacionalnem sistemu evidenc države članice prednost, saj ima njena ocena pomemben vpliv na skupne evidence toplogrednih plinov države v smislu absolutne ravni emisij in odvzemov, na trend emisij in odvzemov ali na negotovost glede emisij in odvzemov v kategorijah rabe zemljišč, za katere se uporabljajo vsaj metodologije drugega reda v skladu s smernicami IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006. Države članice od predložitve evidenc toplogrednih plinov leta 2028 naprej uporabljajo vsaj metodologije drugega reda v skladu s smernicami IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006, medtem ko čimprej, najkasneje pa od predložitve evidenc toplogrednih plinov leta 2030 naprej pa za vse ocene emisij in odvzemov za skladiščenje ogljika, ki se nanašajo na območja enot rabe zemljišč z veliko zalogo ogljika iz točke (a), območja enot rabe zemljišč, ki so zaščitena ali se obnavljajo, iz točk (b) in (c) ter območja enot rabe zemljišč z visokim prihodnjim podnebnim tveganjem iz točke (d), uporabljajo metodologijo tretjega reda v skladu s smernicami IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006. Ne glede na prejšnji pododstavek države članice uporabijo vsaj metodologije drugega reda v skladu s smernicami IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006, kadar površina, ki spada v katero koli posamezno kategorijo iz točk (a) do (d), predstavlja manj kot 1 % površine zemljišč, s katerimi se gospodari in o katerih poroča država članica. Del 4 Kazalniki evidenc
1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|